Kitenje s tujim perjem in pozerske poze ministrov iz kvote NSi, ki že nekaj tednov oblečeni v bele srajce, zavihanih rokavov in prekrižanih rok z jumbo plakatov vsiljujejo podobo, da delajo, je očitno nova marketinška poteza stranke, ki se pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami želi nekoliko odlepiti od SDS, v objemu katere se je NSi povsem brezkritično in vidno dobro počutila zadnje leto in pol. V tej maniri je po tem, ko je Evropska komisija objavila letošnje poročilo DESI, ki je za Slovenijo precej ugodno, ravnal tudi minister Mark Boris Andrijanič, čigar vladna služba za digitalno preobrazbo, ki jo vodi od srede letošnjega julija, pri uspehu Slovenije nima popolnoma nič: digitalni napredek članic Evropska komisija namreč spremlja na osnovi parametrov in analiz za leto dni nazaj. Slovenija je bila na omenjeni lestvici zadnja leta običajno uvrščena okrog 16. mesta, letos pa je napredovala za tri mesta in je pred Češko, Latvijo, Portugalsko, Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Poljsko, Ciprom, Italijo, Romunijo, Grčijo in Bolgarijo, v digitalnem napredku pa je prehitela celo Francijo in Litvo.
Informacijsko-komunikacijske tehnologije in povezljivost
Na področju človeškega kapitala je po DESI Slovenija na 13. mestu, pri čemer smo po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika lahko ponosni tudi na visoko število STEM-diplomantov in startupov na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), ki je precej višje od evropskega povprečja. V primerjavi z lanskim letom smo na področju človeškega kapitala v Sloveniji povečali tudi delež IKT-strokovnjakov (2020: 3,9 odstotka, 2021: 4,4 odstotka) in delež IKT-diplomantov (2018: 3,5 odstotka, 2019: 4,1 odstotka), pri deležu oseb z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi pa smo tik pod evropskim povprečjem (Slovenija: 55 odstotkov, EU: 56 odstotkov).
V povezljivosti je Slovenija med članicami EU uvrščena na deveto mesto, uspešni smo tudi pri pokritosti gospodinjstev s fiksnim zelo visokozmogljivim omrežjem (Slovenija: 66 odstotkov, EU: 59 odstotkov), višja od evropskega povprečja je tudi splošna razširjenost fiksnih širokopasovnih povezav (Slovenija: 80 odstotkov, EU: 77 odstotkov). Dobra je tudi pokritost s hitro širokopasovno povezavo (Slovenija: 88 odstotkov, EU: 87 odstotkov), ključno vlogo za izboljšanje uvrstitve države na področju povezljivosti pa ima zagotovo dražba za frekvenčne pasove 5G iz letošnjega aprila, na osnovi katere se je delež pripravljenosti na omrežje 5G z ničle povečal na 98 odstotkov.
Na vladi brez posebnega odziva
Na vladi po naših informacijah digitalnemu dosežku države in njenemu skoku za kar tri mesta na lestvici niso posvetili posebne pozornosti, saj med ministri, kar zadeva digitalizacijo in digitalni napredek, razmerja niso ravno nenevarna oziroma urejena. Potem ko je o digitalnem razvijanju izobraževalnih vsebin in nujni digitalizaciji didaktičnih pristopov v začetku koronačasa po tihem razmišljalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), pa so idejo nekaterih proaktivnih uradnikov z ministrstva o vzpostavitvi novega direktorata na ministrstvu za šolstvo zatrli v kali, je digitalizacijo zelo resno vzelo ministrstvo za javno upravo (MJU), ki je pod taktirko mladega ministra Koritnika, ki dobro razume pomen in vlogo digitalnih orodij, tako imenovano digitalizacijo države moralo prepustiti ministru brez resorja Andrijaniču.
Kako zadnji spremlja in pozna razmere na področju digitalizacije, je lepo razvidno iz Andrijaničevih besed s srečanja z rektorjem ljubljanske univerze Gregorjem Majdičem, ki je potekalo petega novembra letos. Tam je Andrijanič v popolnem nasprotju s poročilom Evropske komisije, ki je luč ogledalo dober teden dni po tem, poznavalsko ugotavljal, da v Sloveniji žal zaostajamo za drugimi razvitejšimi državami sploh glede poučevanja digitalnih veščin v osnovnih in srednjih šolah.
Andrijaniču, ki razen kopice lobističnih stikov – nekaterih po naših informacijah celo neprijavljenih komisiji za preprečevanje korupcije – na področju digitalizacije države vse od nastopa ni pustil praktično nobene sledi, zato svetujemo, naj namesto poziranja resnično zaviha rokave in začne delati. Sploh če želi nadaljevati dobro sistemsko delo MJU na tem področju.
