Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je danes sprejel predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladena Veršiča in Valerijo Škof, ki pri zvezi deluje na področju razvoja znakovnega jezika. Opozorila sta, da je v primerjavi z Evropo v Sloveniji izobrazbena raven gluhih med najslabšimi, so sporočili iz državnega zbora.
Sprejem je potekal ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo 14. novembra. Veršič je ob tem poudaril, da je letošnji dan slovenskega znakovnega jezika še posebej pomemben, saj ga prvič od leta 2014 obeležujemo z vpisom znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v slovensko ustavo. Slovenija je tako namreč postala peta država v Evropi, ki je pravico do uporabe znakovnega jezika vnesla v ustavo, so dodali.
Zorčič je izrazil prepričanje, da zapis te pravice ni končni cilj, ampak dober temelj za nadaljnja prizadevanja oseb z okvaro sluha za udejanjanje njihovih pravic, so pojasnili.
Škofova je opozorila tudi, da razvoj znakovnega jezika poteka zelo počasi. Največja težava se po njenih besedah pojavlja pri izobraževanju, kjer je kot primer izpostavila pomanjkanje kretenj za strokovne izraze. "Pravimo, da imamo razvitih približno 21.000 kretenj, kar je besedni zaklad otroka v osnovni šoli, v realnosti pa jih je še manj," pa je dodal Veršič.
Oba predstavnika zveze sta izrazila strinjanje, da je sistemsko financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika nujno potrebno in dodala, da je v primerjavi z Evropo v Sloveniji izobrazbena raven gluhih med najslabšimi, so zapisali.
Zorčič je predstavnika pozval, naj v društvih strnejo svoja opažanja in skušajo identificirati način, kako preko zakonov in podzakonskih aktov rešiti težave. Po njegovem prepričanju je njihov aktiven pristop pri reševanju zaznanih težav najboljše zagotovilo za uspeh. Kot je še dodal, jim bo pri tem v okviru svojih pristojnosti z veseljem pomagal še naprej, so zaključili.
