Računsko sodišče je revidiralo uspešnost Vlade Republike Slovenije ter ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri zmanjševanju revščine od leta 2017 do 2020. V tem obdobju so vlado vodili Miro Cerar (SMC, do 12. septembra 2018), Marjan Šarec (LMŠ, do 13. marca 2020) in Janez Janša (SDS). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa Anja Kopač Mrak (SD), Ksenija Klampfer (SMC, danes LMŠ) in Janez Cigler Kralj (NSi). Računsko sodišče je ugotovilo, da sta bila vlada in ministrstvo pri zmanjševanju revščine od leta 2017 do 2020 le delno uspešna. Slovenija si je z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 zadala, da se bo število oseb, ki živijo v tveganju socialne izključenosti, do leta 2020 zmanjšalo pod 321.000, v Strategiji razvoja Slovenije 2030 pa, da se bo stopnja tveganja socialne izključenosti do leta 2030 zmanjšala na manj kot 16 odstotkov.
Mnenje računskega sodišča pravi, da morajo posamezniki razumeti, kdaj jih država prepozna kot revne in kakšna pomoč jim pripada.
Revščino zmanjšali, toda ...
Računsko sodišče je ugotovilo, da sta bila oba načrtovana cilja v obdobju, na katero se nanaša revizija, dosežena, vendar vlada in ministrstvo nista reševala težav vseh ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva enako. Stopnja tveganja revščine starejših samskih žensk, starih nad 65 let, se izrazito povečuje, stanje se ne izboljšuje niti pri enostarševskih družinah, so pa bili socialni transferji učinkoviti pri zmanjševanju tveganja revščine otrok.
Revni ne vedo, da so revni
Računsko sodišče je ugotovilo še, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti področja revščine ne spremlja samostojno ter da pri nas spremljanje revščine temelji na dveh kazalnikih: prvi je stopnja tveganja revščine in drugi stopnja tveganja socialne izključenosti, oba pa sta zgolj statistična kazalnika in ju revni niti ne poznajo. Kot je razbrati iz povzetka poročila računskega sodišča, pogosto revni niti ne vedo, da se uvrščajo v kategorijo revnega prebivalstva in da bi bili upravičeni do pomoči. Poleg tega je sam sistem pomoči tako razvejan, da se revni v njem ne znajdejo; za vsako posamezno pravico se je treba informirati o postopkih pridobitve, organu odločanja in izpolnjevanju pogojev.
Novega načrta ni
Če so bile pretekle vlade relativno uspešne pri zmanjševanju revščine, pa aktualna nima niti načrta, kaj si želi doseči. Prejšnja resolucija je namreč zajemala obdobje do 2020, kar pomeni, da bi v veljavi že morala biti nova, a je na resornem ministrstvu še niso pripravili, posledično o njej vlada ni mogla odločati in tudi poslanci o njej niso razpravljali ali je potrdili. Računsko sodišče je še ugotovilo, da ministrstvo nima pregleda nad drugimi institucijami, ki načrtujejo cilje in izvajajo ukrepe, ki prispevajo k zmanjševanju revščine, kar pomeni, da z njimi ne sodeluje v smislu usklajevanja politik, ki prispevajo k zmanjšanju revščine.
Denar dajemo, učinkov ne merimo
Mogoče celo najbolj skrb vzbujajoča ugotovitev računskega sodišča pa je, da ministrstvo glede socialnih transferjev, ki se izplačujejo iz sredstev ministrstva, ni ugotavljalo in analiziralo njihovega vpliva na kazalnike tveganja revščine. Poleg tega ministrstvo ni pridobivalo podatkov o znesku sredstev iz drugih virov, ki so bila namenjena za zmanjševanje revščine, in tako nima podatkov o skupnem znesku sredstev, ki so se v Republiki Sloveniji namenjala za zmanjševanje revščine.
