Svetovalna skupina že nekaj mesecev namreč zagovarja stališče, da bi morala biti veljavnost hitrih antigenskih testov poenotena na 48 ur ne glede na to, ali je bil opravljen pri izvajalcu ali uporabniku storitev. Po trenutni veljavi pa takšen test velja za izvajalce en teden, za uporabnike pa 48 ur.
Logarjeva je v pogovoru za Val202 na Radiu Slovenija opozorila, da pri testih za samotestiranje in hitrih antigenskih testih ne gre za enak hitri test, saj se s testi za samotestiranje s testirno palčko seže dva centimetra v nosnico, medtem ko se za hitri antigenski test jemlje bris iz nosnega dela žrela.
V službi ja, popoldne ne
Priznala je, da v praksi prihaja do določenih nelogičnosti - denimo učiteljica je lahko dopoldne v stiku z učenci na podlagi negativnega izvida s samotestiranjem, popoldne pa na podlagi istega ne more biti v stiku z istim učencem v knjižnici. A kot opozarja Logarjeva, "gre za to, da se je treba odločiti, kaj smo pripravljeni narediti za veselje in kaj je treba narediti".
Za opravljanje dela na delovnem mestu potrebujemo negativni izvid testa, ki jih mora zagotoviti delodajalec. Medtem pa delodajalec ni dolžan zagotoviti testa, na podlagi katerega je mogoče izdali QR kodo, je pojasnila.
Potrdila je, da glede na odlok lahko odrasli brez PCT spremljajo otroka pri zdravniku, medtem ko sami brez PCT ne morejo biti v tej zdravstveni ustanovi.
Cepljenje je brezplačno
Sicer pa je dodala, da za izpolnjevanje PCT pogojev posamezniku ni treba nujno plačevati 12 evrov na test, saj se še vedno lahko vsi starejši od 12 let cepijo proti covidu-19, kar pa je brezplačno. Tisti, ki še niso stari 12 let, pa so izvzeti iz nujnosti izpolnjevanja PCT pogoja.
Na vprašanje, ali jo skrbi, da bi se mladi namerno prekuževali, da se jim ne bi bilo treba cepiti, pa je ocenila, da so mladi bistveno bolj odgovorni, kot si predstavljamo odrasli. Tako je proti covidu-19 cepljenih kar veliko število dijakov in študentov.
Cepljenje v visokem odstotku ščiti tudi pred brezsimptomno okužbo
V pogovoru se je dotaknila tudi okužb z novim koronavirusom pri tistih, ki so se predhodno že cepili proti covidu-19. Opozorila je, da je verjetnost, da se bo cepljena oseba okužila, bistveno manjša kot pri necepljenih. Cepljene v visokem odstotku ščiti tudi pred brezsimptomno okužbo.
"Verjetnost, da bo cepljena oseba brezsimptomno prenesla okužbo na drugo osebo, ki je cepljena, je zanemarljivo majhna. Asimptomatske osebe, ki so cepljene, imajo vseeno manjši potencial širjenja kot tiste, ki niso cepljene. Pri cepljenih, preden zbolijo, je koncentracija virusa na sluznici manjša kot pri necepljenih. Ko zbolijo, pa je koncentracija približno enaka," je pojasnila Logarjeva. Kot je opozorila, morajo biti tudi cepljeni, ko enkrat zbolijo, odgovorni, da upoštevajo preventivne ukrepe in naj ostanejo doma in se dogovorijo za testiranje, če se ne počutijo dobro in imajo znake prehlada.
Kdo je v bolnišnicah?
Glede hospitalizacij že cepljenih oseb zaradi covida-19 pa je pojasnila, da gre večinoma za osebe, ki imajo osnovne imunske pomanjkljivosti, so starejši in je njihova zaščita slabša, saj je odgovor na cepljenje pričakovano slabši. Nimajo pa podatkov o tem, koliko prebolevnikov je hospitaliziranih ob ponovni okužbi z novim koronavirusom. Včasih je namreč težko natančno oceniti, ali je oseba že prebolela covid-19, saj nimajo vsi, ki so preboleli, tudi opravljenih PCR testov. Tako je približno trikrat več zbolelih, kot je bilo potrjenih s testiranjem.
Cepljene osebe, katere družinski član zboli za covidom-19, ne napotijo v karanteno, pač pa mu svetujejo samoopazovanje ter naj se dogovori za testiranje ob najmanjših simptomih. Ni pa smiselno preventivno testiranje za takšne ljudi, če ne kažejo nobenih simptomov.
Kako dolgo bo veljaven PCT za polno cepljene?
Trenutno se za zagotavljanje sistema PCT pri pogoju cepljenja upošteva, da ima oseba tak status še devet mesecev od polnega cepljenja. Po besedah Logarjeve je na posvetovalni skupini za cepljenje pri NIJZ, ali bodo podaljšali veljavnost cepljenja, sicer bo veliko ljudi, ki so bili zgodaj cepljeni, ostalo brez statusa cepljenega, če se ne bodo odločili za tretji odmerek. Pri tem pa je opozorila na raziskave, ki kažejo, da se po osmih mesecih od cepljenja začne koncentracija protiteles zmanjševati.
Podpis pod izjavo ob prejemu tretjega odmerka cepiva, da je prejemnik seznanjen, da tretji odmerek mRNK cepiva proti covidu-19 zaenkrat ni registriran za uporabo, je po besedah Logarjeve le formalnost in zahteva proizvajalca, da se seznani posameznika.
"Pri tem na gre za prelaganje odgovornosti na posameznika, ampak da smo s tem seznanjeni, da je takšno cepljenje izven napisanih regulativ. Kljub vsemu pa obstajajo znanstveni dokazi, da je tak način varen, da se pojavnost neželenih učinkov ne spreminja," je dejala. Tisti, ki so najprej bili cepljeni z vektorskimi cepiv, nato pa z mRNK, so sicer imeli nekaj več splošnih težav, kot so povečane bezgavke, utrujenost, bolečine na mestu vboda, ne pa resnih neželenih učinkov.
