Novost le PCT
Sicer pa je ministrstvo za izobraževanje danes prek Twitterja sporočilo, da v novem šolskem letu "glede na lansko leto ne bo večjih sistemskih sprememb. Uvajali bomo ukrepe, ki so smiselni in izvedljivi. Novost je pogoj PCT, ki je nujen za varno vstopanje v šolski prostor."
Začetek letošnjega šolskega leta se hitro bliža, kot kaže prehitro, da bi temu lahko sledili slovenski odločevalci, na čelu z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Šolsko leto je pravzaprav že pred vrati, na ministrstvu pa še vedno niso dodelana niti jasna stališča pri zadevah, kot je denimo prezračevanje v izobraževalnih ustanovah.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je še prejšnji teden na Odmevih na TV Slovenija poudarjala stališče strokovne skupine, da je za šolski in vrtčevski prostor ključno zdravo naravno prezračevanje, pri čemer je dodala, da lahko v primeru drugačnih potreb na ravni posameznega vrtca in šole ravnatelji ustanov odločajo tudi v smeri prezračevalnih sistemov. A je, kot je razvidno iz zapisnika svetovalne skupine za covid-19, ta ministrstvu že dan pred njenim nastopom predlagala upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da naj se zagotovijo tehnične podlage za ustrezne prezračevalne sisteme, vključno s tehničnimi smernicami in prioritetami glede ustreznosti klimatskih naprav, s katerimi naj se seznani ustrezne resorje.
Pogovori še potekajo
Na ministrstvu za izobraževanje na vprašanje STA, ali je ministrica seznanjena s stališčem svetovalne skupine za covid-19, niso odgovorili, temveč so zapisali, da se zavedajo pomembnosti prezračevanja ne samo učilnic, ampak vseh šolskih prostorov. Je pa za načrtovanje ustreznega prezračevanja treba upoštevati izhodiščno stanje posamezne šole. Šolske zgradbe v Sloveniji so namreč zgrajene v različnih obdobjih, kar pomeni razlike v izhodiščnem stanju in posledično različne možnosti rešitev, o katerih pogovori še potekajo, so dodali.
Poudarili so, da se zavedajo, da je pri investicijah v izobraževalno področje treba zasledovati več vidikov, in sicer sociološki in zdravstveni vidik, tehnično-tehnološki vidik ter okoljski vidik. V okviru načrta za okrevanje in odpornost se pripravlja strateški dokument razvoja izobraževalne in raziskovalne infrastrukture, ki bo upošteval vse te vidike, vključno s pomenom notranjega okolja, v pogledu kakovosti zraka in toplotnega okolja, in bo podlaga za nadaljnja in sistematična vlaganja v infrastrukturo. Tehnične rešitve za boljše prezračevanje gre tako pričakovati enkrat v prihodnosti.
Ob tem so opozorili tudi na priporočila NIJZ o prezračevanju zaprtih prostorov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa na področju vzgoje in izobraževanja. Priporočila eksplicitno ne narekujejo nabave dodatnih prezračevalnih oziroma ultravijoličnih čistilnikov zraka. Predvsem je bil prvi priporočen korak izdelava načrta prezračevanja, ki ga pripravi vsak zavod, in temelji na obstoječem sistemu prezračevanja (naravno, mehansko).
Kaj priporoča NIJZ?
NIJZ sicer v omenjenih priporočilih navaja, naj vsaka vzgojno-izobraževalna ustanova pripravi načrt prezračevanja posameznih prostorov, s pomočjo strokovnjakov tehnične stroke.
Pred zagonom pouka naj se v zgradbah preveri, ali se vsa okna varno odpirajo, ali so eventualne naprave za mehansko prezračevanje ustrezno vzdrževane, ali gretje deluje dobro. Dijaki, študenti in zaposleni pa naj imajo s seboj dodatna oblačila in primerno obutev. Če prostorov ni možno učinkovito zračiti, niso primerni za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, navaja NIJZ.
V Nemčiji v šolskih prostorih denimo priporočajo zračenje skozi na stežaj odprta okna vsakih 20 minut, pozimi tri do pet minut, poleti pa 10 do 20 minut, po vsaki šolski uri pa odprta okna ves čas med odmorom. Ugotavljajo, da temperatura po prezračevanju hitro spet naraste na prejšnjo vrednost, je še zapisano v priporočilih.
