Epidemija koronavirusa in ukrepi, ki so ji sledili, so dodobra spremenili podobo trga dela. Številni zaposleni so se znašli na čakanju, drugi so delali od doma, številni, predvsem v gostinstvu, turizmu in prireditveni industriji, so ostali brez dela in zaslužka. Vladnim ukrepom je v veliki meri uspelo omiliti negativne učinke epidemije, ta teden pa se je zaključila. Junija se tako številni ukrepi zaključujejo, zato smo pogledali, v kakšnem stanju je trg dela. Lahko pričakujemo naval na zavod za zaposlovanje ali sta zaostalo povpraševanje in povečana kupna moč tistega dela prebivalstva, ki je prejemal dodatke, poskrbela za hitro gospodarsko okrevanje in morda celo pomanjkanje delovne sile?
Službe so
Podatki, ki smo jih prejeli z Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), so več kot spodbudni. V prvih petih mesecih so prejeli obvestila o kar 55.675 prostih delovnih mestih, kar je za 30,3 odstotka več kot v istem obdobju lani, ki ga je močno zaznamovala epidemija covida-19. Kot so nam povedali, se povpraševanje po delavcih še vedno krepi in je bilo aprila in maja letos že primerljivo z letom 2019, torej obdobjem pred epidemijo. Delodajalci, med katerimi je bilo največ delodajalcev s področja predelovalnih dejavnosti, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, gradbeništva ter zdravstva in socialnega varstva, so maja ZRSZ sporočili 13.119 prostih delovnih mest. Najpogosteje so iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarje, čistilce, delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, skladiščnike, prodajalce, kuharje, strokovnjake in strokovne sodelavce za zdravstveno nego.
Optimistična prihodnost
V svojih napovedih za drugo polovico leta 2021 so delodajalci še bolj optimistični. V anketi Napovednik zaposlovanja, ki jo izvaja ZRSZ, tako delodajalci za prihodnjega pol leta napovedujejo 2,1-odstotno rast zaposlenosti. Anketirani delodajalci načrtujejo, da bodo v roku šestih mesecev potrebovali približno 14.000 novih delavcev, večinoma zaradi nadomeščanja, nekaj pa tudi zaradi večjih potreb. Najbolj spodbudne so napovedi za gostinstvo (+7 %), gradbeništvo (+5,4 %), poslovanje z nepremičninami (+4,9 %) in druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor spadajo tudi zaposlovalne dejavnosti (4,7-odstotna rast). Kaj zaključek nekaterih vladnih ukrepov pomeni za rast števila brezposelnih, sicer ne želijo napovedovati, a menijo, da ne bo večjega navala na zavod za zaposlovanje.
Študentsko delo
Leto in pol epidemije je močno prizadelo tudi trg študentskega dela. »Največji padec smo zaznali pri prvem zaprtju (marec, april 2020), takrat je bila ponudba del tudi za 90 odstotkov manjša. Od maja do oktobra 2020 je bilo stanje boljše, upad je bil približno od 20- do 30-odstoten, odvisno od meseca. Zaznali smo, da se ponudba dokaj hitro vrne, ko se ukrepi sprostijo. Novembra je bilo zmanjšanje znova 62-odstotno, sledilo pa je izboljšanje. Trenutno smo približno na ravni iz leta 2019,« nam je povedala Saša Praček iz Študentskega servisa, ki pravi, da se stanje že popravlja in ob določenih dnevih ponudba že presega tisto iz predkoronskih let. Glede na podatke Študentskega servisa podjetja ta čas največ iščejo študente za delo v gostinstvu in turizmu, prodaji, za opravljanje fizičnih in raznih strokovnih del.
Tudi višje plače
Kot kaže, je epidemija ob številnih finančno ugodnih ukrepih prinesla tudi višje plače. Sodeč po podatkih, so se stroški dela na uro v območju evra in EU v prvem letošnjem četrtletju zvišali. V primerjavi z istim obdobjem lani so bili višji za 1,5 odstotka v državah z evrom in za 1,7 odstotka v EU. Slovenija je po zvišanju stroškov dela z 11,1 odstotka v samem vrhu. Zasluga za to gre predvsem dodatkom, ki so jih več mesecev prejemali zaposleni v javni upravi in so znatno popravili povprečno bruto plačo, v letu dni se je dvignila za 155 evrov, s 1855 na 2010 evrov (podatek za marec 2021). Dvig plač redno zaposlenih pa se je, kot kaže, prelil tudi na področje študentskega dela. »Urne postavke so v primerjavi z obdobjem pred korono višje za približno pol evra. Povprečna bruto urna postavka je zdaj malo višja od sedem evrov, to pomeni neto slabih šest evrov,« nam pove Pračkova iz Študentskega servisa.
Obet
Očitno se bodo z največjim pomanjkanjem delovne sile morala soočiti prav podjetja iz panog, ki jih je epidemija najbolj prizadela, torej gostinstvo, turizem in prireditvena industrija, saj so si bili številni kadri medtem prisiljeni poiskati novo zaposlitev, kot je znano, pa je kvalitetnega osebja v teh panogah primanjkovalo že pred epidemijo. Upajmo, da ne bo kadrovska stiska upočasnila gospodarske rasti, ki jo več kot potrebujemo, če želimo odplačati vse dolgove, ki smo si jih nabrali v letu in pol. Banka Slovenije je Sloveniji za letos napovedala rast v višini 5,2 odstotka, kar je 2,1 odstotne točke višje, kot je predvidevala konec lanskega leta. Za prihodnje leto je napoved rasti zvišala s 4,5 na 4,8 odstotka, za leto 2023 pa jo je ohranila pri 3,1 odstotka. Želimo si le, da teh obetavnih napovedi in podatkov ne bi pokvaril nov epidemiološki val.
