Kot so na spletni strani Za pitno vodo navedli v gibanju, so pod svojo pobudo zbrali 48.479 overjenih podpisov volivk in volivcev. To jim je uspelo pred iztekom 35-dnevnega roka; ta se sicer izteče 24. maja. Ob vložitvi podpisov v DZ so ponudniki pojasnili, da je podpisov še več, saj so nekateri naknadno prispeli po pošti.
Podpise je po besedah koordinatorke Alenke Kreč Bricelj zbiralo skoraj 200 prostovoljcev po vsej državi. "Organizirani so bili po regijah in so dežurali na vseh večjih upravnih enotah skoraj vsak dan. Ljudem, ki so prišli overiti podpis, so pomagali pri izpolnjevanju obrazcev, prevzemali obrazce in jih dostavljali v našo centralo," je strnila delo v preteklih tednih.
Med upravnimi enotami je bila po številu zbranih podpisov najuspešnejša radovljiška. "Gorenjska se je dobro odzvala. Veliko so naredili, da so zbrali podpise in se izpostavljali in prepričevali ljudi. Voda je pomembna v vseh regijah, tudi na Gorenjskem. Moramo se boriti za prost dostop do nje," je poudarila prostovoljka Nina.
So pa pobudniki referenduma ponovno izpostavili, da za razliko od zaposlenih na upravnih enotah ministrstvo za javno upravo ni dobro opravilo svojega dela. Med drugim ni bilo zagotovljenega dovolj kadra, navodila upravnim enotam niso bila dovolj enoznačno napisana, da bi jih razumele na enak način, zaradi česar je prihajalo tudi do tega, da so se morali ljudje ponekod za termin vnaprej naročati. Prav tako so v gibanju opozorili, da spletni podpisi do njih prihajajo z zamikom.
Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je ob vložitvi podpisov ponovil, da so spremembe zakona škodljive. Med drugim omogočajo številčno gradnjo enostavnih objektov na priobalnem pasu, hkrati pa jemljejo denar iz sklada za vode za popolnoma nekaj drugega. "Čiščenje vodotokov je trenutno zagotovljeno iz proračuna, fond za vode pa je mišljen ravno za raziskovanje in zagotavljanje pitne vode," je dejal.
Da pobudniki referenduma pričakujejo težko kampanjo, je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga. "V tem času pričakujemo ogromno poskusov, da se državljane skrega med seboj, da se jih razdeli na naše in vaše, leve in desne, rdeče in bele, vse mogoče ... ampak prepričan sem, da bomo državljani dokazali, da razumemo, kaj pomeni demokratična država in kaj pomeni voda. Ta referendum bo preizkus zrelosti državljanov," je ocenil.
DZ mora z aktom referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.
Novelo zakona o vodah je DZ sprejel konec marca po skrajšanem postopku kljub glasnim kritikam dela civilne družbe in stroke. S posegom v 37. člen zakona se po oceni pobudnikov referenduma širi, po oceni vlade pa oži možnost posegov na vodna priobalna zemljišča. Zakon sicer tudi omogoča, da se poleg integralnih sredstev državnega proračuna za vzdrževanje in sanacijo vodotokov koristijo namenska sredstva sklada za vode. Kritiki so vladi očitali, da o njem ni bila opravljena ustrezna javna razprava.
Ministrstvo pravi, da so bili podpisniki zavedeni
Podpisniki zahteve za referendum o noveli zakona o vodah "so bili žal zavedeni s strani predlagateljev referenduma", so v odzivu dejali na ministrstvu za okolje in prostor. Na ministrstvu namreč trdijo, da se z novelo zakona pomembno oži možnosti posegov na priobalna zemljišča, saj je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov. To po njihovih pojasnilih pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno.
Ti posegi bodo možni zgolj pod pogojem, da to možnost najprej dovoljuje prostorsko-izvedbeni akt občine, so dodali. Teh objektov prav tako ne bo možno graditi v primeru ogrožene poplavne varnosti, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda. "Ostaja torej vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti," so poudarili. Prav tako morebitni objekti ne bi smeli omejevati dostopa do vode.
