Kanadski volk Aragorn je iz nemškega živalskega vrta Münster v ljubljanski živalski vrt prispel novembra lani, kjer sta ga pričakali eno leto mlajši samici Freya in Isa. Aragorn se je s samicama spoprijateljil, plod ljubezni pa je kopica majhnih kanadskih volkov, ki so pokukali iz brloga. "2, 4, 6 ... le koliko se jih še skriva v njem? Bodo svetli kot oče ali temni kot mama?," se sprašujejo v ljubljanskem živalskem vrtu in obiskovalce pozivajo, naj ne pozabijo na obzirnost, da se bo volčja družina počutila varno in sproščeno.
Kanadski volkovi sicer živijo na Aljaski, v Skalnem gorovju, severnem delu ZDA (Koloradu) in Kanadi. V primerjavi s svojimi bližnjimi sorodniki imajo manjše uhlje, krajši gobec ter bolj čokato telo, kar je prilagoditev na hladnejše podnebje. Za razliko od večine živali je zima zanje čas izobilja, saj v visoki snežni odeji lažje lovijo. Divjad jim namreč v snegu le s težavo pobegne. Lovijo lose, severne jelene, divje prašiče, kune, zajce, so zapisali na uradnem spletišču ZOO Ljubljana in odgovorili tudi na vprašanje, zakaj ima Aragorn svetlo, samici pa temno obarvan kožuh? "Barva kanadskih volkov ni vrstno ali spolno specifična in variira od bele, preko sive do črne. Črno obarvani volkovi so melanistična barvna varianta volkov, ki ni nastala v naravi, ampak z mutacijo pri domačih psih. V zadnjih nekaj tisoč letih so se psi večkrat križali z volkovi in tako se je prenesla tudi ta mutacija. To je tudi edina doslej znana mutacija pri živalih, ki je nastala kot posledica človekove 'umetne' selekcije in se je prenesla in uveljavila v populacijah v naravi. Volkovi s črnim kožuhom se najpogosteje pojavljajo v gozdnih območjih Severne Amerike, kjer je črno obarvanih več kot 60 odstotkov volkov, medtem ko jih je v odprtih zasneženih območjih kanadske tundre le 7 odstotkov. Raziskovalci zato sklepajo, da črna obarvanost za te volkove predstavlja pomembno prilagoditveno prednost," so zapisali.
