Predsednik državnega zbora in poslanec Stranke modernega centra Igor Zorčič je po odhodu iz stranke prizadevanja za njeno politično preživetje slikovito opisal kot poskus revitalizirati pokojnika na parah.
Če je SMC po dobrem letu sodelovanja v koaliciji pod vodstvom SDS na parah, potem je Demokratična stranka upokojencev že pod zemljo.
Spravni sestanek predstava za javnost
»Spravni« sestanek začasnega vodstva stranke in poslanske skupine, pred katerim so deležniki že komunicirali prek odvetniških družb, je minuli teden pokazal na popoln razkol.
Iz stranke so po sestanku sporočili, da so zgladili nesoglasja in dosegli dogovor o sodelovanju. Glede na popolno nemoč stranke v odnosu do poslancev se je postavljalo vprašanje, kako bodo potekala usklajevanja med njimi, saj so poslanci v zadnjem času v državnem zboru večinoma glasovali v nasprotju s stališči stranke. Tako je na primer zaradi njih padla interpelacija proti ministru za kulturo Vasku Simonitiju, ki jo je vodstvo podpiralo.
Se bo vodstvo, da bi ohranili enotno podobo v javnosti, usklajevalo s poslansko skupino, ali pa se bo poslanska skupina usklajevala z vodstvom?
Že dan po srečanju se je izkazalo, da se ne bo nihče usklajeval z nikomer. V posmeh dogovoru med poslansko skupino in vodstvom stranke je stališče poslanske skupine Desus na izredni seji državnega zbora predstavljal Polner, ki sploh ni več član stranke.
Poslansko skupino Desus uradno sestavljajo štirje poslanci. Jurij Lep je izstopil, medtem ko je Robert Polnar kljub izključitvi iz stranke še vedno član poslanske skupine, saj lahko iz nje izstopi le sam.
Zaradi nastopa Polnarja je ponovno počilo med začasno vodjo stranke Brigito Čokl in poslanci. V nasprotju s stališčem stranke so poslanci Desusa sodelovali tudi pri sprejetju sklepa, da je razpis referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračunov, ki se nanaša na nakup vojaške opreme, nedopusten. Ob tem je treba poudariti, da je zakonodajno pravna služba državnega zbora ocenila, da za prepoved referenduma ni pravne podlage.
V četrtek je sledila novo »klofuta« Čoklovi. Na širšem vrhu manjšinske koalicije na Brdu pri Kranju v imenu poslanske skupine ni sodeloval njihov vodja Franc Jurša, temveč ponovno iz stranke izključeni poslanec Polnar.
Grožnje in izstopi
Stranka Desus bo 30. maja obeležila 30. obletnico nastanka. Od leta 1996, ko je prestopila parlamentarni prag, je večino časa delovala kot koalicijska stranka, a v vladah ni nikoli prevzela resorja za delo, družino in socialne zadeve, prek katerega bi imeli največji vpliv na položaj upokojencev.
Desus se v zadnjem letu sooča z upadom članstva, ki so ga zadnja dogajanja po odstopu Karla Erjavca še pospešila. V času, ko je bila Desus še del vlade, je bilo članstvo nezadovoljno zaradi podrejene vloge stranke v koaliciji in načina vladanja premierja. Po izstopu iz vlade in ponovnem odhodu Erjavca pa je vedno več članov nezadovoljnih, ker poslanska skupina ignorira strankino centralo.
Zaradi izstopa večine članov je bil ukinjen radenski odbor. Že sredi marca pa je po poročanju časnika Večer protestno odstopil predsednik in nekaj drugih nosilcev funkcij ter članov ljutomerskega odbora, ki je matični odbor vodje poslanske skupine Franca Jurše.
Glavni vzrok za odstope je bilo nezadovoljstvo nad odnosom poslancev do programa stranke. Ko je predsednik odbora Jože Klemenčič javno oznanil, da razmišlja o predlogu za izključitev Jurše iz stranke, mu je vodja poslanske skupine poslal sporočilo: »Če me boš hotel izključiti, boš moral sklicati sestanek, ki ga nisi že več kot eno leto. Mogoče bomo takrat izključili tudi tebe; če te ne bomo izključili, pa vsaj razrešili.«
Tretji volilni kongres Desusa v letu in pol bo potekal 19. junija. Lahko se zgodi, da bo tudi zadnji.
