Logarjeva glede na zadnje epidemiološke podatke sicer računa, da se bodo naslednji teden razmere začele izboljševati tudi v slovenskih bolnišnicah, »nato pa upamo na najboljše.« Tam je bilo po njenih navedbah ta konec tedna potrebnega kar nekaj usklajevanja, da so uspeli vse bolnike ustrezno oskrbeti.
Odgovorila je tudi na pomislek, da v bolnišnice zdaj sprejemajo ljudi, ki jih prej niso sprejemali. To po navedbah Logarjeve ne drži, sprejemajo namreč samo tiste, ki bolnišnično zdravljenje potrebujejo bodisi zaradi nadomestnega zdravljenja s kisikom bodisi zaradi poslabšanja osnovne bolezni v času covida. Večina bolnikov se v bolnišnici sicer znajde zaradi »potrebe po dodatku kisika ob prebolevanju covid pljučnice,« so pa pogosto prisotne pridružene bolezni, predvsem srčno-žilne težave, povišan krvni tlak, srčno popuščanje, sladkorna bolezen, pljučne bolezni in prekomerna telesna teža. »Imamo pa tudi covid bolnike, ki so imunsko oslabeli, ki prejemajo biološka zdravila in druga zdravila za zmanjševanje imunosti, recimo po presaditvi čvrstih organov ali bolniki, ki prejemajo terapijo zaradi rakave bolezni. Določen delež je tudi teh bolnikov,« je pojasnila.
Čakajo na validacijo
Dotaknila se je tudi maturantov, izvajanja mature in samotestiranja v šolah. Ponovila je priporočilo, da bodo lahko maturanti, ki bi bili zaradi rizičnega stika v karanteni, test oziroma ustni izpit pod posebnimi pogoji opravili tudi na podlagi negativnega PCR testa, ki ni starejši od 24 ur. Cepilni centri bodo z vabljenjem maturantov na cepljenje sicer začeli, ko bodo imeli vse podatke o interesu. Kar zadeva samotestiranje, trenutno čakajo le še na validacijo testov Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), kar bi lahko bilo zaključeno v nekaj dneh. Po navedbah Logarjeve še vedno obstaja možnost, da bi se samotestiranje lahko začelo že v petek.
Nekaj besed je namenila tudi cepivu AstraZenece. Kot je dejala, je to cepivo z vidika neželenih učinkov trenutno zelo izpostavljeno, kar je po njenem mnenju pravilno, a je te zadeve vedno treba postaviti v kontekst. Za primer je navedla aspirin, ki lahko prav tako povzroča »precejšnje neželene učinke, tudi aspirin je recimo povezan s krvavitvami, z nastankom razjede v prebavilih. In to, da pride do takšnega neželenega učinka, je bistveno pogosteje kot pri cepivu.« Po trenutni oceni gre pri cepivu AstraZeneca za resne neželene učinke, ki se pojavljajo pri približno štirih osebah na milijon prebivalcev. »Samo za ilustracijo, recimo krvni strdki pri bolnikih, ki so zaradi covida hospitalizirani na intenzivni enoti, se pojavljajo kar v 40 odstotkih, takšni resni zapleti pa se pojavljajo pri približno 25 odstotkih.«
Kulturne prireditve?
Glede tega, kaj nas v prihodnih tednih čaka z vidika semaforja oziroma načrta sproščanja ukrepov, je pojasnila, da oranžna faza (ko se bo v njej znašla Slovenija kot celota) predvideva sproščanje gibanja med regijam, pri čemer bo za regije, ki bodo še vedno v rdeči fazi, zelo verjetno ostal podoben režim kot nedavno, da bodo te ostale zaprte. Kaj pa glede časovnice in pogojev, da bi se lahko zagnale tudi kulturne prireditve, kot so gledališča, koncerti, delovanje kinodvoran, tako na prostem kot v zaprtih prostorih? Po navedbah Logarjeve je svetovalna skupina o tem razpravljala prejšnji teden, to področje pa da je uvrščeno v rumeno fazo. Večina kulturnih prireditev naj bi se torej dovolilo, ko bodo epidemiološke razmere zrele za rumeno fazo, a bodo prireditve potekale pod pogoji, ki jih predpisuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Poudarila je, da bo treba za ohranitev ugodnega epidemiološkega trenda toliko več pozornosti posvetiti spoštovanju že znanih ukrepov, ki jih lahko izvajamo sami. Vsak od nas je namreč pomemben dejavnik v verigi prenosov in lahko z ustreznimi ukrepi to verigo tudi prekine. Gre za »krhko ravnotežje,« je pojasnila.
