Zajc je uvodoma poudaril, da si na ministrstvu že od začetka epidemije prizadevajo, da bi enakovredno zastopali vse gospodarske panoge ter da na gostince in turizem niso pozabili. Spomnil je na številne ukrepe iz vseh PKP paketov ter dodal, da se zavedajo, da ti ne rešujejo vseh njihovih težav. »Konec jih bo seveda, ko se sprostijo vsi ukrepi in se vrnemo v ritem, ki smo ga poznali pred epidemijo,« je pojasnil in nadaljeval s ključno temo današnje novinarske konference. Zaključuje se namreč priprava interventnega zakona za turizem, pri čemer po njegovih navedbah pričakujejo, da ga bo vlada obravnavala do konca tega meseca, nato pa ga bodo potrdili tudi poslanci v državnem zboru. Kaj vključuje?
Pomoč organizatorjem dogodkov
Kot je pojasnil Zajc, bodo nekateri ukrepi povezani izključno s področjem gostinstva in turizma, nekateri pa bodo zastavljeni širše za vse zaposlene. Kar zadeva turizem, predlog zakona predvideva pomoč organizatorjem dogodkov. Tako bo država po njegovih besedah poskrbela, da bodo lahko začeli s pripravo na dogodke v drugi polovici leta. Če bi se slučajno zgodilo, da bodo zaradi epidemiološke slike zopet nujni omejitveni ukrepi, da torej teh dogodkov ne bo mogoče organizirati oziroma da bo lahko zaradi vladnih ukrepov na te dogodke prišlo le do 50 odstotkov od sicer predvidenih udeležencev, bo država organizatorjem povrnila 80 odstotkov stroškov, ki bodo z organizacijo do takrat nastali. Hkrati bodo z zakonom predlagali enkratno pomoč za zagon poslovanja v primeru podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so lani utrpeli upad prihodkov nad 10 odstotkov. Po navedbah Zajca bi jim krili 10 odstotkov tega padca. Ministrstvo v primeru teh podjetij v zakonu predlaga tudi subvencioniranje dodatka za regres.
Mesečni temeljni dohodek
Po navedbah Zajca bodo predlagali tudi prilagoditve nekaterih že obstoječih ukrepov in podaljšanje zlasti tistih, ki so jih v panogi spoznali kot zelo učinkovite in nujne. Tako bodo predlagali podaljšanje mesečnega temeljnega dohodka v drugo polovico leta, a z enim dodatkom. Za tiste, ki so glede na 2019 utrpeli večjo škodo, in sicer upad prihodkov med 50 in 70 odstotkov, bodo predlagali višji mesečni temeljni dohodek v višini 1250 evrov. V primeru še bolj prizadetih, ki so utrpeli upad, višji od 70 odstotkov, pa bodo predlagali mesečni temeljni dohodek v višini 1500 evrov. Ta ukrep sicer ni omejen samo na gostinstvo in turizem, temveč bi veljal na splošno, je še pojasnil Zajc.
Sprememba bi v skladu s predlogom zakona doletela tudi bone, tako imenovane »počivavške.« Sprememba predvideva, da bodo do tega, da se pri njih koristijo boni, upravičeni tudi vsi, ki so v vmesnem času svojo dejavnost zaprli ali so jo na novo vzpostavili. Po njegovih navedbah bo pomembno le to, da je njihova dejavnost registrirana na dan, ko se bon unovčuje. Ostalih sprememb, kot je denimo širitev veljavnosti bona na kakšno drugo dejavnost, ne bo.
V drugo polovico leta želijo podaljšati tudi ukrep delnega povračila fiksnih stroškov, a z eno spremembo, in sicer z odpravo kapice, ki je bila zdaj nastavljena na 1000 ali 2000 evrov. Tudi ta ukrep bi veljal za vse, ne zgolj za panogi gostinstva in turizma.
