Novice Svet24

Ministrstvo za zdravje pripravlja nacionalni razpis za dodatne zdravstvene storitve, s katerim namerava krajšati čakalne vrste. Financiran bo delno iz neizplačanih premij dopolnilnega zavarovanja, ostalo bo primaknil proračun.

Delno bodo storitve financirane iz sredstev dopolnilnega zavarovanja, ki so lani ostala neporabljena. »Tudi če lani ne bi bilo nobenih čakalnih vrst, bi lani nastale, saj ljudje niso prišli do zdravnika. Niso prišli do ambulantnih pregledov, ni bilo operacij. Čakalne vrste so nastajale že zaradi same epidemije, hkrati pa so bile dolge že poprej,« pravi nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber.

»Če je storitev manj, potem je ta denar, ki so ga zasebne zavarovalnice dobile od naših premij, ostajal. To je neupravičeno pridobljen denar, in seveda je najbolj logično, da ta denar vrnejo,« je jasen Keber.

STA

Poklukar na sestanku z zavarovalnicami

Minister za zdravje Janez Poklukar se je že sestal s predstavniki zavarovalnic, ki bodo ministrstvu v naslednjih dneh poslale točne podatke o tem, koliko sredstev jim je lani ostalo. Dogovorili so se, da minister imenuje delovno skupino, ki bo preverila višino teh sredstev, čakalne vrste, ki bi jih bilo treba obravnavati, in izvedljivost nacionalnega razpisa. Za storitve, ki se ne financirajo iz dopolnilnega zavarovanja, bodo na voljo proračunska in evropska sredstva.

Zavarovalnice Triglav, Adriatic in Vzajemna, ki ponujajo storitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, javno še ne razkrivajo, koliko sredstev jim je ostalo lani, saj morajo prej potrditi poslovna poročila. So pa ta sredstva naložile v rezervacije in jih bodo letos porabile v skladu z nacionalnim razpisom.

Sašo Švigelj

Slovensko zavarovalno združenje ocenjuje, da je teh sredstev okoli 50 milijonov, vendar bo treba dejanski znesek še izračunati v skladu z določbami petega protikoronskega zakonodajnega paketa. V združenju ocenjujejo še, da so zasebne zavarovalnice porabile za okoli desetino manj premij kot sicer.

Pri Zavarovalnici Triglav so nam pojasnili, da peti protikoronski paket naslavlja to enkratno in začasno situacijo. »Pomemben nadaljnji korak je, da se v sodelovanju med relevantnimi deležniki oblikujejo operativne aktivnosti za ohranitev teh sredstev znotraj zdravstvenega sistema za financiranje zdravstvenih storitev prebivalstvu v prihajajočem obdobju. Namreč, po ocenah bodo zaradi epidemije potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah v prihodnje še naraščale,« odgovarjajo.

Na vprašanje, ali je pobuda prišla iz njihove smeri ali z ministrstva, so dejali, da redno spremljajo aktivnosti v zdravstvenem sistemu in v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja sodelujejo pri oblikovanju pobud in predlogov zavarovalniške stroke za krepitev dolgoročno vzdržnega zdravstvenega varstva prebivalstva.

Na prvi pregled čaka več kot 20 tisoč ljudi

Zadnje poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o čakalnih vrstah za februar kaže, da na prvi pregled pri 25 izbranih zdravstvenih storitvah čaka 57.146 oseb, nad dopustno čakalno dobo jih čaka 21.499. Od tega jih ima 9048, ki čakajo nedopustno na prvi pregled, napotnico s stopnjo nujnosti hitro, z napotnico »redno« pa naddopustno dolgo čaka 9225 bolnikov. Največji delež čakajočih nad dopustno mejo je pri tistih z napotnico zelo hitro, kjer več kot 14 dni čaka 62 odstotkov vseh čakajočih.

Na 379 izbranih terapevtsko-diagnostičnih storitev čaka 92.650 oseb, od tega jih 36.296 čaka naddopustno dolgo. Pri stopnji hitro nad dopustno čakalno dobo čaka 12.279 vseh čakajočih, medtem ko je pri stopnji redno takšnih veliko več, kar 21.051 oseb. Največji delež čakajočih nad dopustno mejo je, podobno kot pri prvih pregledih, pri stopnji nujnosti zelo hitro, kjer več kot 14 dni čaka polovica vseh čakajočih.

Zakaj prihaja do čakalnih vrst

Največ čakajočih na prvi pregled čaka nad dopustno čakalno dobo na področju ortopedije, dermatologije, revmatologije in kardiologije, nevrologije in urologije. Pri izbranih zdravstvenih storitvah pa največ bolnikov nad dopustno mejo čaka na operacijo sive mrene, elektromiografijo, operacije krčnih žil, ultrazvok vratnih žil, na endoprotezo kolena in kolka ter na ultrazvok dojk.

Pacienti pri zdravniku specialistu nemalokrat naletimo na situacijo, ko nam zaradi dolgih čakalnih vrst ta predlaga, naj si pomoč poiščemo pri zasebniku in si tako skrajšamo čakanje. Ko pridemo do zasebnika, pa naletimo na istega zdravnika, ki nam je to predlagal v času javne službe. Je temu zato, ker zdravniki sami ustvarjajo čakalne vrste? Ne povsem, pravi Keber. »To ne pomeni, da je zdravnik ustvaril čakanje. Če klinični center dobi denar za 1000 operacij kolka, tedaj jih lahko naredi le 1000, čeprav je pacientov 1500,« pojasnjuje Keber, ki vzrok za čakalne vrste vidi predvsem v prenizkem financiranju javnega sistema.

»Če zdravnik pacientu reče, naj plača operacijo na zasebni kliniki, je to seveda nekorektno,« pravi Keber. »Ambulantni specialistični pregledi so tipični primer; ljudje čakajo, dobijo rok čez pol leta in potem se namesto tega zatečejo v zasebno ordinacijo in tam zlahka pridejo k istemu specialistu. Seveda je narobe, da imamo tako imenovane zdravnike dvoživke, torej takšne, ki delajo v javnem sistemu in nadaljujejo zasebno ambulanto v popoldanskem času,« je kritičen Keber, »oni seveda izkoriščajo dane razmere, vendar ne povzročajo čakalnih vrst.«

Imenovana delovna skupina za pripravo razpisa

Minister Poklukar je za vodjo delovne skupine za pripravo omenjenega razpisa imenoval direktorja Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča Roberta Cuglja. V delovni skupini so med drugim tudi predstavniki obeh kliničnih centrov, posameznih regionalnih in specializiranih bolnišnic, NIJZ, član komisije je tudi nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič, ki je danes zaposlen v Zdravstvenem zavodu Celjenje Koper, pa predsednica uprave zasebnega medicinskega centra Medicor Marjeta Zorc ter predstavniki dopolnilnih zavarovalnic ter ZZZS.

Poklukar je želel v komisijo imenovati tudi lastnika kirurgije Bitenc in direktorja Zdravstvenega zavoda Zdravje Marka Bitenca, ki pa je zaradi možnosti navzkrižja interesov odstopil od sodelovanja v skupini, so pojasnili na ministrstvu.