Čeprav so v programu največje vladne stranke SDS mediji omenjeni le v dveh od 103 točk, se je tretja vlada Janeza Janše v prvem letu delovanja posvetila spremembam na področju medijev. Slaba dva meseca po nastopu vlade je premier Janez Janša na spletni strani vlade objavil zapis z naslovom Vojna z mediji.
Profesorja s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marka Milosavljevića smo prosili za oceno dela vlade po prvem letu mandata.
Sogovornik je najprej spomnil, da je že pred 15 leti, v času prve Janševe vlade, v pogovoru za enega izmed švedskih časopisov odnos takratne vlade do medijev označil s štirimi A.
Delovanje iz časov komunizma
Arhaičen, Antagonističen, Agresiven in Aroganten. »To sem dejal pred 15 leti in odnos do medijev se v tem smislu ni nič spremenil. Le še dodatno se je zaostril, da je takrat Janševa vlada stvari v odnosu do medijev počela nekoliko počasneje, tokrat pa je nad medije krenila že po nekaj tednih,« pravi Milosavljević.
Arhaičen zato, ker je po njegovi oceni zastarel in bolj spada v svet socializma iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja, ko se je na medije gledalo kot na podaljšek politike in na novinarje kot družbenopolitične delavce. »Desnica oziroma skrajna desnica marsikdaj ne more razumeti kritične vloge medijev in gleda nanje kot izključno na svoje propagandne cilje, kar je identično staremu komunizmu. V svobodnih družbah pa se na medije ne gleda več tako,« pravi profesor.
Aroganten odnos se po njegovih besedah izkazuje v poskusih, da se zakoni sprejemajo na hitro in na čim bolj nepregleden način. To se izraža tudi v tem, da minister za kulturo Vasko Simoniti odkoraka iz parlamenta, ali pa želi odkorakati in noče odgovarjati na vprašanja poslancev.
Milosavljević, ki je tudi podpredsednik skupine strokovnjakov za medijsko krajino pri Svetu Evrope, je ob tem kritičen tudi do izogibanja medijem s strani nekaterih ministrov. »Zagotovo državljani pričakujejo in zahtevajo od najvišjih predstavnikov, da so tudi osebno na voljo, da državljanom pojasnijo, kar delajo in kaj hočejo storiti, ne pa da to prepuščajo le tvitom ali sporočilom za javnost,« poudarja sogovornik.
Zakon je glede STA jasen
V zadnjih tednih je najbolj na udaru Slovenska tiskovna agencija (STA). Predsednik vlade je direktorja STA Bojana Veselinoviča kar prek twitterja pozval k odstopu, vladni urad za komuniciranje pa je že drugič prekinil financiranje javne službe, ki jo izvaja STA.
»Zakon, ki ga je sprejel državni zbor, je jasen. Država, torej Ukom in vlada, morata financirati STA. Financirati ga morata, ne glede na izstavljene račune ali druge tehnične zadeve, kar opravlja javno službo. Ta pa ni odvisna od faktur za elektriko, ogrevanje in podobno,« pravi Milosavljević.
Na vprašanje, ali bi morala STA sprožiti tožbo, odgovarja, da sodišče ni rešitev. Prepričan je sicer, da bi STA zmagala, a je sodna pot dolga, medtem ko agencija potrebuje denar iz meseca v mesec, brez katerega pa ne more preživeti. »Nesprejemljivo in nepredstavljivo je, da vladna institucija zavestno krši zakon, ki je bil sprejet v državnem zboru,« je še dodal. V tem primeru je po njegovem ključen odziv koalicijskih partnerjev, ki so nadaljevanje financiranja STA tudi zagotovili v sedmem protikoronskem zakonu.
Poskus uničevanja minimalnih standardov
Ob pritiskih na STA pa je član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ki naj bi bila nepristranska in naj bi zamenjala STA.
Milosavljević pravi, da še ni nikoli naletel na medijsko hišo ali agencijo, ki bi jo ustanavljali ljudje, ki ne bi imeli vsi imena in priimka. Na spletni strani je namreč navedenih okoli dvajset ustanoviteljev, nekateri izmed njih pa so navedeni le z imenom. »To je znak neresnosti in hkrati poskus uničevanja nekih minimalnih higienskih in pravnih standardov,« pojasnjuje profesor.
Ob tem poudarja, da je med ustanovitelji tudi državni sekretar v kabinetu premierja Vinko Gorenak. »Govoriti o neodvisni medijski hiši, pri čemer je med akterji tudi državni sekretar, je neprimerno in neokusno,« pravi Milosavljević. Med ustanovitelji so tudi svetovalci oziroma predstavniki za odnose z javnostmi, kar ne gre skupaj s konceptom novinarske neodvisnosti, je še poudaril.
O kredibilnosti novoustanovljene agencije po besedah Milosavljevića govori dejstvo, da je twitter že v prvem tednu zablokiral njihov profil. »To kaže na nedopustnost njihovega načina komunikacije, kar se ne zgodi kar tako,« ocenjuje Milosavljević in dodaja, da »gre le še za eno propagandno sredstvo, kar potrjuje tudi vpletenost državnega sekretarja«.
Regulacija družbenih omrežij
V evropskem parlamentu poteka razprava o regulaciji družbenih omrežij. »Po več kot desetletju zelo neurejenega delovanja družbenih omrežij smo več ali manj v večini evropskih držav in tudi ZDA končno prišli do spoznanja, da gre za zelo pomembne kanale, kar je bilo sicer jasno že dolgo, vendar da morajo na teh kanalih veljati neka pravila. Sama regulacija, kar naredita facebook ali twitter sama, ne zadošča,« je prepričan profesor.
Ob tem je spomnil na primer iz Krškega, ko sta dva moška leta 2017 prek facebooka v živo predvajala umor. »Facebook je rabil približno 13 ur, da je umaknil posnetek. To je v vsaki normalni družbi nedopustno,« je poudaril Milosavljević. V tem času so si lahko posnetek ogledali tudi otroci in mlajši ter sorodniki, kar se mu zdi nedopustno.
Da je Facebook potreboval toliko časa za umik, je po njegovi oceni povezano s tem, da je zahteva za umik posnetka prišla iz manjše države, ki je za podjetje ekonomsko manj pomembna. Če bi se podoben primer zgodil v ZDA, bi se Facebook veliko hitreje odzval, je prepričan Milosavljević.
Določene stvari je po njegovi oceni treba prepustiti nacionalni pristojnosti, vendar bi morali biti splošni standardi sprejeti na ravni EU. »Ti bi obenem preprečili pretirano arbitrarno nacionalno politiko na tem področju, torej v smislu bodisi omejevanja izražanja ali pa na drugi strani popolne tolerance do na primer sovražnega govora in nasilnih vsebin,« še meni profesor.
