Predsednik vlade Janez Janša je na novinarski konferenci predstavil dosežke ob prvi obletnici vlade in prioritete dela za prihodnje obdobje.
Zakaj?
Janša je uvodoma poudaril, da prejšnje vlade, torej vlade Marjana Šarca, niso zrušili, ampak je odstopila sama. O motivu se je dolgo ugibalo, zdaj pa ne več. Bilo je pred približno štirimi leti, je nadaljeval Janša, ko je bila v Sloveniji delegacija Svetovne zdravstvene organizacije, ki je ocenjevala pripravljenost posamičnih držav na potencialno epidemijo. Slovenija je, tako predsednik vlade, za večino področij dobila relativno slabe ocene, a tudi predloge za izboljšave. Do marca 2020 kljub zelo jasnim napotkom ni bilo narejeno nič, je dejal. Zato je to eden od razlogov, da je Šarčeva vlada na samem začetku epidemije novega koronavirusa "vrgla puško v koruzo".
80 odstotkov ali več
Koalicija je to težko breme prevzela in si k srcu vzela opozorila, da val ne bo le eden, zato so, tako Janša, takoj po prvem valu prenovili državni načrt za ravnanje v času epidemije, postorili mnoge stvari, ki jih je svetovala Svetovna zdravstvena organizacija - in to v nekaj mesecih vse, kar ni bilo storjeno v več letih, se je pridušal Janša -; a drugi val ni bil vzet dovolj resno. Spopad z epidemijo je tako vladi pobral 80 odstotkov ali več energije, zaradi česar je marsikaj, kar je bilo zapisano v koalicijski pogodbi, ostalo neuresničeno.
Janša je prepričan, da so v protikoronskih ukrepih naslovili marsikaj, kar drug druge evropske države niso, in da so zato v tem pogledu presegli pričakovanja.
Koalicijska pogodba
Za letošnje leto je napovedal, da bomo, če ne bo "bistvenih negativnih presenečenj", nadoknadili padec bruto domačega proizvoda; še več, da lahko zrastemo, za kolikor smo padli, in da lahko z evropskimi sredstvi temu dodamo še dodatne vire in tako postorimo marsikaj, kar ni bilo postorjeno v preteklem desetletju. Na ta način bi povečali odpornost države in popravili stvari, ki jih je treba popraviti v zdravstvenem sistemu, pri oskrbi starejših in za pripravljenost na krize.
Kljub osredotočenosti na epidemijo so skušali uresničevat ključne cilje iz koalicijske pogodbe, je nadaljeval Janša in kot dokaz za to navedel zakon o demografskem skladu. Ob tem je omenil še, da je slovensko zdravstvo v tem času pozdravilo več okuženih kot nemško, zaradi česar Sloveniji bolnikov ni bilo treba voziti v druge države. Ta cilj se je doseglo na "etični pogon", je dejal, z dodatnim žrtvovanjem.
Pred koalicijo je zaključno leto. Odločeni so realizirati ključne točke iz koalicijske pogodbe. Kot prvo je navedel debirokratizacijo. Prvi zakonski paket zanjo bo skozi vladno proceduro šel v četrtek, sprejet pa naj bi bil do poletja. Ta nam bo, tako Janša, prihranil na desetine milijonov evrov in na milijone ur. Naslednji paket bo sledil v roku dveh mesecev, vse faze paketov pa bo vlada predlagala v proceduro do konca tega leta. Ko bodo sprejeti, bo Slovenija "bolj vitka". Drugi cilj je decentralizacija, saj Slovenija ni, tako Janša, le Ljubljana. Na vidiku je tudi ureditev dolgotrajne oskrbe, v kar Slovenija po njegovih besedah v zadnjih letih ni vlagala. Ta manko je v veliki meri tudi vplival na število žrtev epidemije.
Ta je, je nadaljeval, razgalila vse probleme v slovenskem zdravstvenem sistemu: od pomanjkanje kadra do neustreznega plačnega sistema. Zato se bo za ta sektor zgradil nov sistem, potem ko se je izločil iz enotnega, da bi na ta način zagotovili dovolj kadra in izvedli potrebne reorganizacije.
Tretji val
Epidemija še vedno traja, je poudaril Janša. 12 držav Evropske unije je praktično uradno v tretjem valu. V Sloveniji kljub skoraj 800 novim okužbam včeraj k sreči ni mogoče zanikati nekaterih očitnih trendov umirjanja. Vlada se tudi prepričati Evropsko komisijo za dodatne dobave cepiv, je še dodal in dejal, da so veseli zaključenih testiranj novih cepiv in odobritev, saj to povečuje možnost, da bo do poletja cepljenih dovolj prebivalcev, da bi po več kot letu zaživeli bolj ali manj normalno.
Vseeno pa Janša pričakuje tretji val. Kot je dejal, je vlada odločena, da se bo nanj pravočasno odzvala. Pri tem je opoziciji očital, da epidemijo izkorišča za boj za oblast, a upa, da bo podprla prizadevanja vlade.
Dotaknil se je tudi stranke Desus. Kot je dejal, je Jože Podgoršek na novinarski konferenci prisoten kot minister; dokler uživa podporo poslanske skupine Desus in Janše, lahko dela naprej v vladi. Kot je dejal predsednik vlade, je tudi vez s poslanci omenjene poslanske skupine.
Počivalšek: "V enem samem letu smo uspeli realizirati več kot kadarkoli prej"
Cilj SMC, da se je pred enim letom odločila za vstop v Janševo vlado je bil, da izpeljejo programske projekte, ki so pomembni za Slovenijo, je na novinarski konferenci dejal podpredsednik vlade in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Po njegovem mnenju so se takoj po nastopu funkcije soočili z epidemijo, na katero slovenski "državni aparat" ni bil pripravljen. Kljub temu Počivalšek odziv vlade na epidemijo ocenjuje za uspešen. "S subvencijami smo uspeli ohraniti večino delovnih mest in kondicijo gospodarstva, naslovili smo podjetja in delovna mesta, kar je temelj za hitro okrevanje. Ohranili smo industrijo in gradbeništvo, ter pomagali storitvenemu sektorju," je ocenil minister.
Ob tem je pohvalil delo vlade in dejal, da so "v enem samem letu uspeli realizirati več kot kadarkoli prej. V okviru osmih obsežnih PKP ukrepov, smo razdelili državno pomoč v višini skoraj 7 milijard evrov. Polovica je že izplačanih. Za mesečni temeljni dohodek, povračilo hitrih stroškov, nadomestilo za karanteno, bone, ter nakup hitrih testov je bilo izvedenih plačil za približno eno milijardo evrov."
Počivalšek je ob tem opozoril, da nas spodbudni makroekonomski podatki ne smejo uspavati. "Pred nami so veliki izzivi. Okrevanje, skrb za preobrazbo gospodarstva v zeleni in digitalni prehod. Pred nami je obdobje velikih korakov za ohranitev delovnih mest. Imamo stabilne javne finance, likvidne banke ter močno in ambiciozno gospodarstvo." Minister je napovedal partnerstvo med državo in gospodarstvom, da "nadoknadimo lanskoletni padec zaradi covid krize", in nadaljevanje politike subvencij za zaščito delovnih mest.
Tonin: Rezultati ministrske ekipe Nsi so ključni rezultati te vlade
Minister za obrambo Matej Tonin je na novinarski konferenci sodeloval prek video povezave, saj je zaradi stika z okuženo osebo v samoizolaciji. Preden je prešel k bistvu je dejal, da se nestrpno veseli, da se naslednji teden vrne v službo.
Tonin je spomnil, da se je NSi pred enim letom odločila, da se priključi vladi. “V teh dneh, ko smo se približevali prvi obletnici vlade, smo pretestirali naše članstvo in ljudi, kaj si mislijo o naši odločitvi pred enim letom. Velika večina soglaša s tem, da bila ta odločitev prava in edino možna v tistih ključnih trenutkih, ko je šlo zares”.
Tonin je prepričan, da so rezultati ministrske ekipe NSi ključni rezultati te vlade. Omenil je gradnjo tretje razvojne osi, poudaril, da so po desetletju suše začeli z gradnjo domov starejših ter izpostavil več prihodov v Slovensko vojsko kot v preteklih letih.
V obdobju po epidemiji se mu zdi ključno gospodarsko okrevanje. Meni, da je vlada s PKP zakoni prispevala k ohranitvi delovnih mest in zagotovila socialno varnost.
Dejal je, da po debirokratizaciji sledijo reforme in poudaril, da je nekatere zadeve potrebno sistemsko rešiti. Kljub temu, da je bilo zdravstvo uspešno v spopadu s covidom, je zdravstvena kriza razgalila težave v zdravstvenem sistemu. Na določenih področjih je delo zastalo, čakalne dobe pa so se podaljšale, je izpostavil Tonin. Cilj NSi je, da se zagotovi vsem dostopno javno zdravstvo. Po njegovem mnenju je to možno le tako, “da se vključi vse možne kapacitete, ki v Sloveniji obstajajo”.
Tonin je dejal tudi, da so bonitetne ocene zgodovinsko visoke. “Zunanja strokovna javnost zaupa naši vladi in državi,” je prepričan.
Podgoršek napovedal nadaljnjo pomoč kmetijskemu sektorju
Od nastopa trenutne vlade je bilo iz naslova kmetijske in ribiške politike upravičencem namenjenih več kot 300 milijonov evrov. Za letos in prihodnje leto bodo za ukrepe skupne kmetijske politike vsako leto zagotovili dodatnih nekaj več kot 200 milijonov evrov, je dejal resorni minister Jože Podgoršek, ki je posle na kmetijskem ministrstvu prevzel sredi oktobra po odstopu dotedanje ministrice Aleksandre Pivec.
Kmetijski sektor je bil po njegovih besedah pomembno vključen tudi v vse protikoronske zakone. Ob tem je med drugim spomnil na pomoč zaradi izpada dohodka ob sektorskih težavah in pomoč starejšim na podeželju.
Poudaril je, da ministrstvo že pripravlja nove odloke za pomoč posameznim sektorjem. "Prepričan sem, da bomo tudi s tem sektorju pomagali pri izhodu iz krize," je dejal.
Izpostavil je tudi potrditev zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, s katerim se določa ukrepe za primer pojava te bolezni v Sloveniji. "Afriška prašičja kuga seveda ni primerljiva s covidom-19, a bi prašičerejskemu sektorju kljub temu povzročila resne težave," je dejal.
Pozdravil je tudi odločitev vlade, da koriščenje turističnih bonov omogoči tudi na turističnih kmetijah.
Poudaril je še, da so v koalicijski pogodbi in proračunu zagotovljena sredstva za normalno delovanje skupne kmetijske politike. Pravočasno bodo pripravili tudi vse podlage za uspešen začetek novega programskega obdobja od leta 2023, je napovedal.
