Slovenija spada med države Evropske unije, ki imajo na koledarju zabeleženih največ državnih praznikov. Na sončni stran Alp zaznamujemo 15 državnih praznikov, izmed katerih jih je devet tudi dela prostih dni. Ob tem med dela proste dneve spadajo še velikonočni ponedeljek, Marijino vnebovzetje (15. avgust), dan reformacije (31. oktober) in božič (25. december).
Brez dodatnega prostega dne
Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je v ponedeljek v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o praznikih in dneva prostih dnevih, po katerem bi 13. maj postal državni praznik prvega spopada z agresorjem na slovenskih tleh.
S tem bi obeležili 13. maj 1941, ko so se trije vodilni možje organizacije TIGR na Mali gori pri Ribnici spopadli z italijansko vojsko, so v predlogu zakona pojasnili v SNS.
To je bil po njihovih navedbah prvi spopad z okupatorjem na slovenskem ozemlju v drugi svetovni vojni. V njem je bil en pripadnik tigrovcev ubit, dva pa zajeta. »Sočasno pa bi se poklonili spominu na organizacijo TIGR, katere pomen je iz predvojnega primorskega antifašizma ob okupaciji prerasel v širši slovenski prostor,« poudarjajo v SNS.
Novi praznik po navedbah SNS ne bi posegel v praznik dan upora proti okupatorju, ki ga obeležujemo 27. aprila, saj ta označuje predhodnico priprav na organizirani širši upor. Čeprav je SNS predlagala, da bi bil novi praznik dela prost dan, pa zaposleni ne bi dobili dodatnega prostega dne, saj bi SNS ob tem s seznama državnih praznikov, ki so dela prosti dnevi, črtala 2. maj.
Preostale parlamentarne stranke smo povprašali, ali podpirajo razglasitev novega državnega praznika. Iz SDS, LMŠ, NSi in SAB so sporočili, da predlog podpirajo, a »menjavo« za 2. maj podpira le največja vladna stranka, SDS. Njihova koalicijska partnerica NSi predlog prav tako podpira, glede prostega delovnega dne pa so se pripravljeni pogovarjati.
»V LMŠ podpiramo, da se 13. maj razglasi kot državni praznik po vzoru nekaterih državnih praznikov, ki niso dela prosti dnevi. Zato ne vidimo potrebe po tem, da bi ta praznik nadomestil dela prosti 2. maj,« poudarjajo v Listi Marjana Šarca.
»Ohranjanje spomina na pomen vseh antifašističnih bojev« podpirajo tudi v Levici. »Organizacija TIGR, ki je nastala že leta 1927, je bila ena od prvih organiziranih skupin, ki se je sistematično borila proti fašizmu. Pomembna je bila tudi kasneje, z vlogo, ki so jo številni pripadniki TIGR odigrali v partizanskem gibanju in NOB,« nam je odgovoril vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. Ob tem sicer opozarja »pred nevarnimi težnjami skrajne desnice, ki poskuša zadnja leta 'drobiti' antifašistični boj ter ga ločevati na 'pravega' in 'nepravega' – narativ, v katerem je TIGR iskreno protifašistična in domoljubna, Osvobodilna fronta pa zgolj sredstvo za dosego oblasti.«
Prav tako predlog SNS načeloma podpirajo v poslanski skupini SAB. »Ocenjujemo, da zgodovinske vloge tigrovcev ne gre spregledati, saj so predstavljali prvo uporniško antifašistično gibanje na slovenskih tleh. Podpiramo torej idejo o novem državnem prazniku, nismo pa naklonjeni temu, da je to dela prost dan,« so zapisali v odgovoru in dodali, da nikakor ne pristajajo na to, da bi novi praznik »zamenjali« za 2. maj, s katerim obeležujemo praznik dela.
Socialni demokrati poudarjajo, da so ponosni na »našo skupno zgodovino boja proti okupatorju in dejanja v zgodovini slovenskega naroda, ki so pripomogla in pripeljala Slovenijo na pot njene samostojnosti in suverenosti ... ne glede na to, ali se dejanje, obletnica, spomin obeležuje kot praznik ali ne«. Glede novih prazničnih dni sicer menijo, da je treba odločitev sprejeti na podlagi širšega soglasja, »ki sledi predvsem družbenim pozivom in hotenju, manj politiki«. Poslanska skupina Socialnih demokratov se bo o predlogu SNS še pogovorila, prav tako odločitve o podpori niso sprejeli v Desusu.
V koalicijski SMC edini menijo, da je trenutna ureditev državnih praznikov in dela prostih dni ustrezna.
Jelinčič si je premislil
Le dan po vložitvi predloga zakona novele o državnih praznikih in dela prostih dneh pa so se v SNS s prvopodpisanim predsednikom stranke Zmagom Jelinčičem na čelu premislili.
Pozno popoldne so iz SNS namreč sporočili, da so predlog spremenili tako, da zdaj ne predlagajo več, da bi bil novi praznik dela prost dan. »Popravek je posledica tehtnega premisleka poslancev SNS in upoštevanja predlogov gospodarstva,« so sporočili iz stranke. To najverjetneje pomeni, da bo predlog v državnem zboru dobil zadostno podporo.
