Predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel je predstavil zagato, ki so jo povzročili lažni hitri antigenski testi.
Fafangel je v uvodu pojasnil, da so hitri testi v veliko pomoč pri obvladovanju epidemije v obdobjih, ko s PCR testi ni več možno testirati vseh prebivalcev. Ključni pa so dovolj kakovostni hitri testi, takšni, ki imajo dovolj visoko občutljivost in specifičnost.
Priporočilo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) gre v smeri, da za hitre teste ni potrebna potrditev PCR testa na območjih z visoko prisotnostjo virusa, na primer 10 odstotkov prebivalstva. V Sloveniji pa je bila v obeh primerih pri zaposlenih v šolstvu in vzgoji prevalenca virusa nizka, prvi ponedeljek 1,3, drugi pa 1,4 odstotka. V Kranju in okolici pa je prišlo do nenavadno visokega število pozitivnih primerov, zaradi česar so epidemiologi takoj zastrigli z ušesi.
Ker je vladni semafor sproščanja ukrepov vezan na epidemiološke številke in vpliva na življenja ljudi, lažni rezultati testov pa rušijo zaupanje prebivalstva v hitre teste, so epidemiologi vladi predlagali, da se spremeni potrjevanje in beleženje:
- v primeru, da bo pri asimptomatski osebi rezultat hitrega testa pozitiven, bo nujno potrjevanje s PCR testom
- potrjevanje s PCR testom pa ni nujno, če gre za osebe s simptomi za covid-19 ali če gre za osebo z visoko rizičnih kontaktom.
V statistiko se bo tako štelo le pozitivne rezultate na PCR testih in pozitivne s hitrimi testi v primeru, ko gre za osebe s simptomi za covid-19 ali če gre za osebo z visoko rizičnih kontaktom.
Zaznali anomalije
Fafangel je poudaril, da, kar se tiče PCR testov, dobijo le pozitivne rezultate. In dejal, da odločitev NIJZ, da se nekaj briše na podlagi negativnega rezultata, ki jih sicer ne dobijo, ni strokovno utemeljena. Pravne podlage za negativne rezultate PCR testov namreč nimajo. Baza se sicer "zapre" ob 00.00.
O samih hitrih testih je dejal, da so zgolj postavili pogoje, kakšni naj se uporabljajo. Za njihovo kvaliteto pa je pristojno ministrstvo za zdravje. Anomalije so sicer zaznali iz neuradnih podatkov, a to, kot je poudaril Fafangel, ni njihovo delo. Ocene kvalitete hitrih testov sicer ne more podati, ker nima dostopa do vseh podatkov. Prav tako jih nima dovolj, da bi lahko navedel vzrok za te anomalije. »Epidemiološki predlog sloni na največji možni previdnosti,« je poudaril
Je pa dejal, da šolnikov ne bi množično testiral, bi jim pa testiranje omogočil. A če ne bi šlo drugače, bi jih testirali ob petkih, rezultate pa bi dobili ob sobotah.
