Epidemija koronavirusa je dodobra spremenila naša življenja. Ne samo na področju zdravja in človekovih pravic, pač pa tudi na finančnem področju. Država je morala zaradi nastalih razmer močno poseči na trg dela in z intervencijami zagotoviti preživetje zaposlenih ter ohraniti zaposlitve tistih, ki bi zaradi delne zaustavitve gospodarstva lahko ostali brez zaposlitve. A kot kaže, posegi v obliki subvencij in dodatkov na trg dela prinašajo anomalije, katerih največje žrtve bodo samostojni podjetniki oziroma samozaposleni.
Višina minimalne plače
Osmi protikoronski paket bo, kot kaže, prinesel novo višino minimalne plače, ki naj bi znašala 1024 evrov bruto oziroma okoli 736 evrov neto. Sindikati so prepričani, da bi dvig moral biti višji, in so na pogajanja prišli s svojimi predlogi, ki temeljijo predvsem na tem, da so močno podcenjeni življenjski stroški, ki so bili nazadnje izračunani leta 2016. Do pogajanj konec preteklega tedna niti ni prišlo, saj ministri niso imeli mandata vlade za sklepanje dogovorov. Torej bi lahko zgolj poslušali predloge ostalih partnerjev v ekonomsko-socialnem svetu in jih posredovali naprej, zavez pa ne bi smeli sprejemati. Debato o minimalni plači z velikim zanimanjem zagotovo spremljajo v gospodarstvu: tisti, ki imajo več zaposlenih, ker si v teh težkih časih težko predstavljajo zvišanje stroškov dela, tisti, ki so samozaposleni, ker vedo, da višja minimalna plača praviloma pomeni tudi višjo povprečno plačo in posledično višje socialne prispevke zanje. Res je, da bi se današnji dvig minimalne plače na prispevkih pokazal šele naslednje leto, a že letos bodo espeji žrtve anomalij, ki jih je povzročil poseg vlade na trg dela.
Višji račun
Poglejmo, zakaj. Samostojni podjetniki prispevke plačujejo od osnove, ki je postavljena na 60 odstotkih povprečne plače (minimalna osnova). Torej višja povprečna plača, višji prispevki. Kljub temu, da je za nami izjemno težko leto, se je bruto povprečna plača v Sloveniji znatno dvignila. V letu 2019 je znašala 1753 evrov, po do zdaj znanih podatkih do novembra pa bi po naših izračunih znašala 1843 evrov. K temu pa še niso dodani podatki za mesec december, ki je zaradi obračunov, poračunov in izplačila nagrad znatno višji od letnega povprečja. Dvig osnove za prispevke samostojnih podjetnikov se bo tako dvignil s trenutnih 1052,30 evra na več kot 1110 evrov. Pri plačilu najnižjih prispevkov to pomeni, da bodo prispevki za espeje znašali vsaj 422 evrov mesečno, torej približno 20 evrov več kot do zdaj ali na letni ravni 240 evrov več kot lani. Ob tem je treba povedati, da so se v zadnjih desetih letih samostojnim podjetnikom prispevki zaradi višanja povprečne plače in spremembe izračunavanja dvignili z 285 evrov leta 2011 na 401 evro v 2020 in bodo, kot rečeno, v letu 2021 znašali vsaj 420 evrov.
Nesmiselna ureditev
Vezanost prispevkov samostojnih podjetnikov na povprečno plačo je bila že večkrat polemizirana vsaj v tistem delu, ko se v izračunu upošteva tudi povprečna plača v javnem sektorju. Zakaj to predstavlja težavo, pokaže sledeč podatek o strukturi povprečne plače. Novembra, ko je bruto povprečna plača zabeležila najvišji lanski dvig na 2028 evrov, je bila struktura plač sledeča: v gospodarstvu je bila povprečna plača 1843 bruto, v javnem sektorju pa kar 2404 evre. Dejstvo ob tem je, da se je lanska povprečna plača lahko dvigovala le na podlagi intervencije države s subvencijami in dodatki, ceno za to pa bodo plačevali samostojni podjetniki.
PKP8
Kanček upanja, da se njihovi prispevki morda le ne bi dvignili, je prinesel predlog PKP8, v katerem je zapisano, da bi se najnižja osnova za plačilo prispevkov znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. Zanimalo nas je, ali bi tovrstna ureditev veljala tudi za samostojne podjetnike, a so nam na ministrstvu za delo odgovorili, da je predlog še v pripravi, zato nam več podrobnosti v tem trenutku ne morejo zagotoviti. A besedilo predloga PKP8, ki je prišlo v javnost, razkriva, da ureja le tista določila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se nanašajo na plače zaposlenih (144. člen), ne pa tudi prispevkov samostojnih podjetnikov (145. člen).
