O razmerah na področju duševnega zdravja otrok v Sloveniji je pred jutrišnjim ponovnim odprtjem šol v delih države spregovorila vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Maja Drobnič Radobuljac. Pojasnila je, da se v Sloveniji z »epidemijo duševnih motenj pri mladih« srečujemo že dolgo, »že praktično zadnji dve desetletji.« Tako je po njenih besedah v zadnjih 25 letih prišlo do več kot 60-odstotnega porasta primerov duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih.
Kar zadeva današnje razmere, je spregovorila tudi o podatku o 30-odstotnem porastu primerov poskusa samomora pri mladostnikih, o katerem se poroča v zadnjih tednih. Po njenih besedah je treba ta podatek interpretirati previdno in ga ne gre posploševati. »Pomembno je povedati, da je bilo to povečanje zaznati v eni sami pediatrični bolnišnici v Sloveniji. Pri ostalih pa ne. V Mariboru so na primer zaznali celo za četrtino manj primerov poskusa samomora pri mlajših od 18 let,« je pojasnila.
Uradnih podatkov še ni
Spregovorila je tudi o trenutnih podatkih »glavnih treh hospitalnih in urgentnih prihiatričnih služb za otroke in mladostnike v Sloveniji,« sicer zbranih »na roke,« saj uradnih statističnih podatkov po njenih navedbah žal še nimamo. Ti glede na podobno obdobje v letu 2019 kažejo na povprečen upad ali nespremenjeno število otrok in mladostnikov z nujnimi psihiatričnimi stanji, ki iščejo pomoč. Je pa bilo, kot sicer vsa leta do zdaj, porast iskanja pomoči opaziti zlasti v obdobjih, »ko so otroci čutili povečane pritiske v zvezi s šolskim delom.« Gre torej za čas decembra in januarja pred zaključkom prvega ocenjevalnega obdobja ter maja in junija pred zaključkom drugega ocenjevalnega obdobja. Lani je bilo sicer opaziti le to razliko, da se je jeseni povečana potreba po pomoči za razliko od prejšnjih let videla že konec oktobra.
Odpiranje šol?
Kot je pojasnila Drobnič Radobuljčeva, je treba poudariti, da bodo med otroki ob ponovnem odpiranju šol »lahko in zelo verjetno zelo velike razlike,« na kar bodo morali biti strokovnjaki, vključno z učitelji, zelo pozorni. Po njenih besedah so pri kliničnem delu opažali, da je bilo v tem času nekaterim lažje delati na daljavo, nekaterim težje, veliko pa je seveda odvisno od »finančnih zmožnosti družine, njihove bivanjske situacije, števila otrok v družini, kakšno je zdravje, kakšni so odnosi v družini, pa tudi od tega, kakšno pomoč so družine prejele od zunaj.« Predvidevajo torej, da bodo imeli otroci iz okolij, kjer so te razmere slabše, tudi več težav. Še enkrat je poudarila, da naj bodo učitelji na to pozorni, za take otroke je potreben drugačen program kot za tiste, ki »so v tem času dobro napredovali.« Dodala je še opažanje, da otroci med epidemijo iščejo manj pomoči, zato bodo učitelji tisti, ki bodo prvi videli in prepoznavali različne stiske otrok. Svetuje jim, naj se, »kadar bodo težave presegale znanje učiteljev in njihovih svetovalnih služb,« obrnejo na druge pristojne službe, v primeru potrebe po zdravniški pomoči pa na pediatra.
Pomoč je treba poiskati pravočasno
Da se je na klinične psihologe, ki letno obravnavajo približno 2400 otok, lani za pomoč obrnilo občutno manj otrok kot v preteklih letih, je potrdila tudi klinična psihologinja in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Mateja Hudoklin. Po njenih besedah jim je lani celo uspelo zmanjšati čakalno vrsto za redno obravnavo. Tako je januarja 2020 v Sloveniji na prvi pregled pri psihologu čakalo 420 otrok in mladostnikov, na današnji dan pa samo še 101. Je pa poudarila, da je opazen trend, da otroci in starši pomoči ne iščejo pravočasno, »ko pa jo, so te težave že tako izrazite, da potrebujejo tudi hospitalno obravnavo.« Po navedbah Hudoklinove je opaziti tudi trend, da »imajo otroci, ki so imeli težave že pred epidemijo, zdaj težave še bolj izrazite in bolj intenzivne.«
