Kot so za STA zapisali na Generalni policijski upravi, je seznam, ki ga je v ponedeljek objavilo ministrstvo za notranje zadeve, organiziran tako, da so razvidni tako osebni podatki uslužbenca policije (ime in priimek), kot delovno mesto in prva raven policijske enote, v kateri je zaposlen. "Menimo, da objava seznama plač ni v nasprotju s predpisi, ki določajo varstvo osebnih podatkov," so dodali.
Ker pa bi takšna objava lahko vplivala na notranjo varnost, so ministrstvu predlagali, naj seznamov v tovrstni obliki ne objavlja in da pri tem upošteva tudi pravilnik o zaščiti podatkov policije.
- Hojsova objava plač policistov! Informacijska pooblaščenka ni zaznala kršitev
-
Predsednik Knovsa: Hojs predstavlja največjo grožnjo nacionalni varnosti v zgodovini
Na MNZ pojasnili strukturo objavljenih plač policistov
Ministrstvo za notranje zadeve je pojasnilo strukturo objavljenih plač. Javno objavljeni podatki prikazujejo dejansko bruto plačo, ki vključuje osnovno plačo, izplačilo redne delovne uspešnosti ali zaradi povečanega obsega dela ter vse ostale dodatke. Kot so pojasnili, pa v zneskih ni povračila potnih stroškov, prehrane in stroškov službenih poti.
Ker javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer, so poudarili na ministrstvu. Po njihovih navedbah je povprečni delež dodatka za rizične razmere decembra za notranje ministrstvo znašal 12,73, za policijo 21,48, za inšpektorat za notranje zadeve pa 11,33 odstotka. Ob tem so pojasnili, da je plača posameznega uslužbenca lahko tudi posledica osebnih okoliščin, ki jih javnosti ne smejo razkriti. V glavnem med takšne okoliščine sodijo krajši delovni čas na podlagi različnih predpisov, starševsko varstvo, invalidnost, bolniška, čakanje na delo in odsotnost zaradi višje sile.
"Pri tem je treba upoštevati tudi, da nekateri opravljajo delo izključno na domu in posledično niso upravičeni do dodatka za rizične razmere, ki ga ostali javni uslužbenci prejemajo za delo v času epidemije," so na ministrstvu navedli v odgovorih za STA.
Sicer pa izplačilo delovne uspešnosti pri javnih uslužbencih poleg rednega po njihovih navedbah lahko vključuje tudi izredno izplačilo iz naslova povečanega obsega dela in iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, vendar slednjega uslužbenci ministrstva in organov v sestavi ne prejemajo. Ob tem uslužbenci prejemajo tudi dodatke, kot so položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, mentorstvo, specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dodatek za dvojezičnost, manj ugodne delovne pogoje, nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta ter dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.
Kot so pojasnili, je v državni upravi, kjer je izplačilo plač praviloma 5. v mesecu, obračun plač izveden še pred koncem tekočega meseca, zato se dodatki za opravljeno delo v posebnih pogojih dela in delo preko polnega delovnega časa praviloma obračunavajo za pretekli mesec. Enako velja tudi za delovno uspešnost in obračune odsotnosti javnih uslužbencev zaradi dopusta, bolniške, spremstva in podobno. V skladu s tem so v izplačanih plačah za posamezni mesec praviloma obračunani dodatki za opravljene ure dela v posebnih pogojih dela v preteklem mesecu. Enako velja za redno delovno uspešnost, medtem ko je lahko delovna uspešnost zaradi povečanega obsega dela pri evropskih projektih, izplačana tudi šele po zaključenem projektu, zato se izplačila lahko nanašajo na opravljeno delo za več preteklih mesecev hkrati.