Ponedeljek je bil za nekatere starejše nekoliko spodbudnejši, saj so tisti, katerih pokojnine ne presegajo 714 evrov, v skladu z zadnjim protikoronskim zakonom na svoje račune prejeli solidarnostni dodatek.
Tisti, ki sredstev še niso prejeli, jih lahko pričakujejo najkasneje do petka. Koliko kdo dobi? Prejemniki pokojnin do 510 evrov bodo na svoj račun prejeli 300 evrov dodatka, tisti s pokojnino med 510,01 evra in 612 evrov bodo dobili 230 evrov, tisti s pokojnino med 612,01 in 714 evrov pa 130 evrov dodatka.
Poleg upokojencev so do dodatka upravičeni brezposelni prejemniki invalidskih nadomestil s stalnim prebivališčem v Sloveniji, če njihovo nadomestilo decembra ni preseglo 714 evrov. Dodatek so ali še bodo prejeli tudi tisti, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Prav tako bo nakazan upokojenim na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov.
Z zakonom nad revščino
Predsednica društva Srebrna nit, ki se zavzema za dostojno starost, Biserka Marolt Meden, je poudarila, da je dodatek, ki so ga dobili prejemniki najnižjih pokojnin, seveda dobrodošel, »je pa čisto premalo za ljudi, ki živijo v revščini, in bi pričakovali zakonsko rešitev, da bi to revščino presekali.Vemo, da se je s protikoronskimi zakoni posegalo v številne zakone, zato ni mogoče, da se to ne bi dalo tudi v tem primeru, ko gre za zakone, ki obravnavajo starejše,« je dejala. »Pričakovali bi vsaj zakonsko ureditev avtomatične dodelitve varstvenega dodatka,« je povedala sogovornica.
Izpostavlja, da »do tega populističnega bonbončka nekateri, kot so žene s kmetij in starejše gospodinje, niso upravičeni. Bodo tudi one kdaj deležne dodatka?« se sprašuje predsednica Srebrne niti. V luči nizkih dohodkov Marolt Medenova opozarja še na »zapiranje v občine, s katerim je nekaterim starejšim onemogočeno nakupovanje v trgovskih verigah, kjer je hrana cenejša, kar se zelo pozna pri njihovih financah, zato si želijo, da se ta ukrep ukine ali pa se jim omogoči izjema«.
Pokojnina, nižja od 400 evrov
V Sloveniji je sicer starejšega od 65 let skoraj 20 odstotkov prebivalstva. Nevladniki in vsi, ki se ukvarjajo s starejšimi, tudi Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), vse glasneje pozivajo odgovorne, naj upoštevajo starejše kot enakopraven del sodobne civilizirane družbe. Zahtevajo le tisto, kar jim po ustavi in vseh sodobnih civilizacijskih normah pripada: spoštovanje in dostojanstvo življenja v starosti, enakopravnost, vključenost v družbo, kakovostne zdravstvene storitve, kakovostno oskrbo in zakonsko dogovorjeno rast pokojnin.
Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katere spadajo starostne, invalidske, družinske in vdovske, je bilo leta 2019 malo več kot 620.000, lansko leto že okoli 5000 več. Največ Slovencev je leta 2019, za katero je na voljo podrobnejša statistika, prejemalo pokojnino v višini od 500 do 600 evrov (malo več kot 93.000), sledi nekaj več kot 62.000 Slovencev, ki so prejemali pokojnino v višini 600 do 700 evrov, nato pa Slovenci, teh je 49.000, ki so prejemali pokojnino v višini od 700 do 800 evrov.
Sledijo tisti s pokojninami od 800 do 900 evrov (okoli 36.000 jih je), potem so prejemniki pokojnin v višini od 400 do 500 evrov (okoli 29.000), nato pa je še 25.000 Slovencev, ki prejemajo pokojnino od 900 do 1000 evrov. Najbolj žalostno je, da skoraj 23.000 Slovencev prejema pokojnino, nižjo od 400 evrov! Lani, v letu, iz katerega smo ravno izstopili, situacija ni bila kaj bistveno boljša. Podrobne statistike za 2020 sicer še niso na voljo.
O novostih
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je o pokojninah v letu 2020 za zdaj javil le, da je bila najnižja pokojninska osnova za lani uveljavljene pokojnine 912,78 evra, najvišja pokojninska osnova pa 3651,12 evra. Po njihovih informacijah je bila najnižja pokojnina za pokojnine, uveljavljene v letu 2020, 246,45 evra, zagotovljena pokojnina pa je znašala 566,88 evra, najnižja osnova za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja pa je znašala 533,98 evra.
Sicer je na pokojninskem področju z novim letom več novosti. Odmerni odstotek za pokojninsko osnovo pri moških je višji. Po pokojninski noveli, ki se je začela uporabljati včeraj, je pokojninska doba brez dokupa tudi tista, ki jo je posameznik dokupil do konca leta 2012. Pravice individualnih kmetov pa so izenačene s pravicami združenih kmetov.
Lestvica odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove za moške se bo v skladu s pokojninsko novelo, ki je začela veljati v začetku leta 2020, postopno do leta 2025 izenačila z odmerno lestvico za ženske. Odmerni odstotek za moške s 40 leti pokojninske dobe bo tako letos znašal 59,5 odstotka, 1. januarja 2025 pa 63,5 odstotka, so sporočili iz pokojninskega zavoda. Odmerni odstotek za 15 let zavarovalne dobe bo sicer za moške letos v višini 27,5 odstotka, vsako naslednje leto pa se bo zvišal in bo od 1. januarja 2025 dalje 29,5 odstotka, kot znaša za ženske že od 1. januarja 2020. Glede na postopno zviševanje odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe za moške se zvišuje tudi odstotek odmere invalidske pokojnine za primer invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Letos znaša 59,5 odstotka od pokojninske osnove.
Plačujejo za krizo
Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) vlado nenehno opozarja na gmotni položaj upokojencev. Izpostavlja, da so slovenske pokojnine nizke, da starejši z njimi komaj shajajo. Poudarjajo, da je v Sloveniji 243 tisoč oseb, ki so prejemale nižje dohodke od praga tveganja revščine, med njimi tudi 90 tisoč upokojencev oziroma 18,2 odstotka vseh upokojencev. Francka Ćetković, predsednica SUS, pravi, da je država svoje finančne probleme vedno reševala na plečih upokojencev. »Obljube, kako doseči dogovorjeno razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo, niso nikdar dosegle materialne podpore. Način valorizacije pokojnin seveda vedno zahteva izredno uskladitev v dobrem in slabem, če želimo priti oziroma ohraniti želeno razmerje med pokojnino in plačo,« je dejala.
Analiza je nujna
SUS poudarja, da je slovenska država v zadnjem desetletju načrtno zmanjševala prihodke starejših. »Pokojnine se niso usklajevale, varstveni dodatek je prešel iz pravice pokojninsko-invalidskega zavarovanja med pravice do socialnih pomoči. Država ne spremlja redno socialno-ekonomskega položaja starejših. Ni sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi naj tudi prispeval h kakovostnejšemu življenju starejših,« izpostavljajo.
SUS se zato med drugim zavzema za podrobne in celovite analize, ki bi pokazale, kako živi starejši Slovenec. »Statistični podatki, podatki ZPIZ, ne dajejo dovolj ustreznih podatkov za celostno oceno socialno-ekonomskega položaja starejših. Zadnja analiza je bila narejena leta 2017 na podlagi podatkov iz let 2015 in 2016.« Analiza bi bila po njihovem dobra podlaga za predlaganje nekaterih zakonskih sprememb in drugih ukrepov.
Svet starejših
V svojih zaključnih mislih v imenu SUS Francka Ćetković poudari, »da veliko starejših živi v neustreznih bivalnih pogojih. Zato se zavzemamo, da bi tudi del evropskih sredstev namenili za ureditev bivalnih pogojev starejših. Veliko nalog na tem področju imajo lokalne skupnosti. Zato si tudi prizadevamo, da bi ustanovili svet za starejše, v katerem bi lahko celovito obravnavali probleme starejših in kjer bi starejši s svojimi izkušnjami in znanjem veliko prispevali. Pa tudi centrom za socialno delo je treba zagotoviti pogoje za kadrovsko okrepitev, da bodo lahko več na terenu.«