Le dan pred koncem starega leta je z objavo v Uradnem listu začel veljati sedmi protikoronski paket ali PKP7. V 85. členu tega obsežnega zakona je tudi določilo, ki v prvem odstavku pravi: »Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.« Na prvi pogled je določilo precej enostavno, a kmalu se je izkazalo, da bo povzročilo veliko težav predvsem v tistih podjetjih, kjer so si decembra ob novembrski redni plači izplačali še 13. plačo, božičnico, oziroma nagrado za poslovno uspešnost.
Potrebno pojasnilo
Finančna uprava in ministrstvo za finance sta namreč konec preteklega tedna izdala pojasnilo, da je pri opredelitvi višine zadnje plače treba izhajati iz člena zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Iz zapisanega tako sledi, da se, ne glede na to, da je nagrada za poslovno uspešnost nagrada, ki jo delavec dobi za celo leto, ta ne razdeli na sorazmerne deleže po mesecih, ampak se v celoti šteje v zadnjo, torej novembrsko plačo. Ob tem se lahko sladko smeji tistim, ki jim bodo podjetja nagrado za poslovno uspešnost izplačala v januarju ali februarju, saj bodo tako upravičeni do kriznega dodatka.
Vprašanja se vrstijo
Omenjena razlaga je povzročila kar nekaj razburjenja, saj prinaša neenako obravnavo podjetij in zaposlenih, polega tega pa so nekatera podjetja nagrado že izplačala, saj so menila, da jim to obveznost nalaga zakon. Na ministrstvo za finance in Furs se je vsul kup vprašanj in pripomb. O omenjeni zagati se je prek spleta s pojasnilom oglasil tudi prvi »davčni svetovalec« vlade Ivan Simič, ki je zapisal: »Poudarjam, da gre za krizni dodatek. Upam, da bolj ali manj vsi vemo, kaj pomeni beseda kriza. Gre za nekaj hudega, slabega, padec gospodarske rasti, ni sredstev za izplačilo plač, delavci nimajo dela in še bi lahko naštevali. Zato se je država odločila, da pomaga tem zaposlenim.« Dodal je: »Dragi moji, krizni dodatek je namenjen tistim, ki so v krizi, ki potrebujejo denar za preživetje, ne pa tistim, ki prejmejo poslovno uspešnost oziroma božičnico. Prosim vas. Vse ima svoje meje.«
Dileme ostajajo
Z moralo zapisa Ivana Simiča se seveda lahko strinjamo, a vprašanje je, zakaj to ni zapisano v zakonu. Zakaj tam ni enostavnega določila, da do dodatka niso upravičeni tisti, ki so prejeli nagrado in regres? Lahko se strinjamo tudi s Simičevo trditvijo, da je popolnoma vseeno, ali bi se štela nagrada po dvanajstinah ali v celoti, ali je bila izplačana ob plači ali ločeno, saj je namen nagraditi tiste, ki nagrade niso prejeli, a zopet: zakaj zakonodajalec ni tega zapisal? Vprašanje, ki se pojavlja zdaj, je, kaj se bo zgodilo, če se kateri od delavcev, sindikatov ali delodajalcev odloči na sodišču ali pa pri zagovorniku načela enakosti preveriti, zakaj dodatek dobijo tudi tisti, ki so nagrado za poslovno uspešnost prejeli v mesecu januarju. Poleg tega se utegne zatakniti pri 126. členu zakona o delovnih razmerjih, ki ne govori o mesečni plači, ampak zgolj o plači, in da se celotna nagrada za poslovno uspešnost šteje v novembrsko plačo, je precej samovoljna razlaga. Zakon o delovnih razmerjih ima tudi izrecno napisano, da je plačilo za poslovno uspešnost sestavni del plače, »če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi«. Furs in ministrstvo za finance krizni dodatek odrekata tudi vsem ostalim. In zakaj govoriti o tem, da je krizni dodatek namenjen tistim, ki nimajo dela, če v zakonu izrecno piše, da je namenjen »vsakemu zaposlenemu, ki dela ...«?
