Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je izrazil zaskrbljenost glede stanja visokega šolstva v času ukrepov za preprečevanje epidemije.
Izpostavil je, da je Univerza v Ljubljani študente in zaposlene na fakultetah in akademijah vselej nagovarjala k doslednemu spoštovanju ukrepov.
Po prvem valu epidemije so na univerzi pripravljali urnike za izvedbo študija v zimskem semestru in na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport skupaj s sindikati in študenti pripravili smernice za izvedbo študija. Želeli so fizično prisotnost, pri večjih študijskih skupinah so predvideli hibridni sistem, kjer bi del študentov spremljalo predavanja prek spleta, del pa v predavalnicah. Kupili so avdiovizualno opremo, zaščitno opremo in pleksi pregrade. Oktobra so načrtovano izvedbo študija začeli uresničevati in bili kmalu primorani vsa predavanja prenesti na splet.
Čeprav predavanja potekajo na daljavo, rektor opozarja, da študijskega dela, ki poteka v laboratorijih, ateljejih in v drugih prostorih praktičnega učenja, z izobraževanjem na daljavo ne morejo nadomestiti.
"Razumemo, da si v dani situaciji ne moremo privoščiti polnih predavalnic, ne razumemo pa, da fakultete in akademije še naprej ostajajo v celoti zaprte za študentke in študente, s katerimi bi lahko posamezno ali v majhnih skupinah in ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov tako rekoč brez tveganja izvedli nujen del študijskega procesa. Pred nami je izpitno obdobje, vendar marsikje profesorji in profesorice ne bodo mogli preverjati znanja, saj ga študentke in študenti preprosto niso bili deležni v zadostnem obsegu. Resno se sprašujemo, kako bomo zaključili zimski semester. Zdaj je že jasno, da je ogroženo izobraževanje cele generacije študentk in študentov. Posledice bo razkril čas," je bil jasen.
Prepričan je, da ukrepi in prioritete sproščanja kažejo, da vrednota znanja ni na obzorju odločevalcev. "Kot rektor najstarejše in največje univerze v Sloveniji, kot visokošolski učitelj in kot državljan te države ne morem molčati. Dejstvo, da je visokošolski prostor del zadnjega, t. i. zelenega paketa sproščanja, pove veliko o tem, koliko cenimo znanje, brez katerega ne more delovati noben del te družbe. S takimi prioritetami podiramo temelje naše prihodnosti, ki bi morala biti utemeljena prav na znanju," je zaključil.
