v čigavem imenu

Gospodarska zbornica Slovenije zavaja, ko trdi, da se ljudje ne okužijo na delu

A. K.
16. 11. 2020, 19.30
Deli članek:

Če ne bi bilo niti ene okužbe več, bi še vedno od danes do konca drugega vala preminilo vsaj 1200 pacientov s covidom-19. In to je optimističen scenarij. GZS kljub temu vidi nove ukrepe kot pretirane.

Črtomir Goznik / Štajerski tednik
Šesti protikoronski paket bo gospodarstvu pomagal prebroditi drugi val, a za mnoga podjetja bo že prepozno. Rdeč okvirček:

Na dan, ko je Kitajska, ki ima 1,4 milijarde ljudi, zabeležila 13 novih okužb s koronavirusom in ponovno dokazala, da je nadzor nad virusom možen, je dvomilijonska Slovenija zabeležila 920 novih primerov. Ob tem je infektologinja Mateja Logar poudarila, da še ne moremo govoriti o tem, da se stvar umirja. »Epidemija je zdaj nekje na platoju. Upamo, da bo z ukrepi prišlo še do dodatnega umirjanja, kar se bo po pričakovanjih pokazalo nekje v sedmih oziroma desetih dneh.« Današnji ostrejši »lockdown« ostaja edina, pa če že tako nepriljubljena rešitev, čemur pa gospodarstveniki nasprotujejo in pritiskajo na vlado.

Anketa namesto znanstvenih modelov

Primož Lavre
Pod pismo GZS, ki nasprotuje »lockdownu«, se je podpisala Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS.

Četrtkovo javno pismo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), naslovljeno na vlado in ministra Zdravka Počivalška, je odgovorne pozvalo, naj gospodarstvo ostane čim bolj odprto, češ da ukrepi, ki jih je sprejela vlada, »ne bodo bistveno pripomogli k obvladovanju števila okuženih«. Pri GZS so nadalje zapisali, da so »izvedli anketo na manjšem vzorcu podjetij, ki je pokazala, da je v povprečju v podjetjih tri odstotke zaposlenih odsotnih zaradi koronavirusa. Od tega je zaradi obolelosti odsotnih 0,8 odstotka zaposlenih ... Te številke po naši oceni pritrjujejo, da glavni vir okužb ni gospodarstvo.« A znanost ne potrjuje tez gospodarstvenikov, ki so se znašli v nezavidljivem položaju, zaradi česar na ukrepe gledajo z ekonomske perspektive. Posledice ponovnega zaprtja države bodo seveda uničujoče in le deloma ublažene s protikoronskimi paketi. A kaj je alternativa?

Največ stikov in okužb na delovnem mestu

Žiga Zaplotnik, raziskovalec iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je strokovnjak za modeliranje, je isti dan na nujni seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora RS predstavil zaključke, ki rišejo mnogo bolj realno – in pesimistično sliko. »V prvem valu je delalo od doma več ljudi kot zdaj, podatki govorijo o manj kot 30 odstotkih ljudi na delovnem mestu, zdaj je obratno: okrog 70 odstotkov ljudi je na delovnem mestu,« je dejal Zaplotnik in predstavil podatke, ki nakazujejo, da ravno na delovnih mestih pride do največ okužb. On, kot tudi preostali strokovnjaki so avgusta in septembra opozarjali na eksponentno širitev okužb, ki pa se je v absolutnih številkah odražala v takšnih vsotah, da se je epidemija zdela povsem obvladljiva. »Zelo verjetna razlaga za naš upad epidemije je ravno to, da je bilo toliko ljudi odsotnih z delovnega mesta,« je pred poslanci poudaril raziskovalec in še enkrat poudaril očitno korelacijo med obiskovanjem delovnega mesta in številom okužb, rekoč, »epidemija je pojav, kjer pride do problema z zamikom«.

Youtube
Kot je razvidno, delo prispeva največ k povprečnemu številu stikov med ljudmi.

Že je prepozno

»Epidemija je eksponenten pojav, kjer naša intuicija pogosto odpove, nadzor nad virusom pa nam je ušel iz rok,« pravi Zaplotnik. Četudi se nihče več ne okuži, modeli kažejo na najmanj 1200 novih smrti kot posledico koronavirusa. Iz istih modelov je razvidno, da je vlada zamudila priložnost, da bi med 8. in 20. oktobrom pravočasno ustavila javno življenje in znatno upočasnila širjenje okužb. Tako po besedah Zaplotnika plačujemo obresti, saj vsak dan nedelovanja rezultira v dveh dneh »lockdowna«. Če bi 16. oktobra uvedli »lockdown«, bi po zanesljivih modelih imeli namesto 1200 le 600 hospitaliziranih, skoraj pol manj ljudi bi bilo na intenzivnem zdravljenju, zabeležili pa bi 200 smrti manj. »To je cena deset dni poznega ukrepanja.«

Politika se je očitno odločila za kratkoročni mir, zdaj pa plačujemo ceno zanj. Ne samo v ekonomski škodi, ampak tudi v smrtnih žrtvah. Če bi nadaljevali s trenutnim tempom zmanjševanja okužb, bi drugi val Slovenijo skupno stal še vsaj 5000 življenj; če pa se bomo držali omejitev iz spomladanskih mesecev, pa »samo« slabih 2000.