Na seji odbora so svoje delo med drugim prestavili strokovnjaki, ki sodelujejo v projektu Sledilnik za covid-19. Aleks Jakulin, ki je bil med tistimi, ki so vzpostavljali sledilnik, je pojasnil, da so skupnost prostovoljcev, ki so se s tem začeli ukvarjati, ker so poskušali razumeti, kaj se pravzaprav dogaja.
Če so podatke najprej dobili kar iz medijev, zdaj pri zajemanju podatkov sodelujejo z zunanjimi organizacijami, med njimi so tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za zdravje, bolnišnice in laboratoriji. Kot je dejal Jakulin, so pri zajemanju podatkov še možne izboljšave in si med drugim želijo, da bi nekatere podatke dobili hitreje. Po besedah predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslava Petrovca pa bi morali podatki vključevati tudi hitre teste.
Njihovi modeli so lahko uporaben pripomoček za odločevalce. Epidemija je namreč pojav, kjer do problema pride z zamikom.
Rezultat dela številnih strokovnjakov, ki so se vključili v projekt sledilnik, so tudi modeli z napovedmi, recimo napovedi zasedenost bolnišnic ali pa smrti. "Če te modele damo javnosti, bo tudi javnost znala boljše delovati in ukrepati, brez uradnih ukrepov," je prepričan Jakulin. Kar dela sledilnik, je po njegovih besedah na nek način infrastruktura, ki jo lahko Slovenija kot država dobro uporabi. "Dajte nam neko platformo, da lahko zadeve še izboljšamo, saj smo zdaj omejeni s tem, koliko lahko kot prostovoljci naredimo v prostem času," je pri tem pozval.
Napoved dinamike kompleksnih pojavov
Podoktorski raziskovalec na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Žiga Zaplotnik, ki sodeluje tudi pri sledilniku, je poudaril, da z modeli zmorejo in znajo napovedati dinamiko kompleksnih pojavov. "Modeli so uporaben pripomoček pri odločanju, da ne rečem esencialen," je dodal. Poudaril je, da moramo znanosti zaupati. "Če bomo odreagirali tako, da bomo znanost poslušali na pol, ji ne povsem zaupali, potem tudi tega problema ne bomo dobro rešili," je opozoril.
Nekatere njihove projekcije je izpostavil tudi v svoji predstavitvi, ki je po njegovih navedbah nastala v sodelovanju z Luko Medicem in Matjažem Leskovarjem z Instituta Jožef Stefan (IJS), Majo Pohar Perme ljubljanske medicinske fakultete, Janezom Žibertom iz Zdravstvene fakultete, Milanom Batisto s Fakultete za pomorstvo in promet ter Miho Kaduncem, fizikom ter članom neformalnega združenja Sledilnik.org.
Sodelujoči na odboru so opozorili še na nekatere probleme, kot je problematika mobilnih enot za jemanje brisov. Petrovec pa je izpostavil, da bi zdravstveni delavci že ob odvzemu vzorec morali opremiti s črtno kodo, od tu naprej pa bi vse potekalo informatizirano. Povedal je tudi, da je že kakšen mesece vsakemu državljanu v e-zdravju dostopen njegov izvid in lahko pride do njega praktično v tisti minuti, kot je pri njih opravljen.
Zaplotnik je opozoril, da je epidemija eksponenten pojav, kjer naša intuicija pogosto odpove, do problema pa pride z zamikom. Ko število aktivnih primerov počasi raste, na začetku sploh ne zaznamo problema, ko pa problem je, smo že zamudili. Kot je dejal, je treba takrat, ko epidemija tako hitro raste, kot je rasla med 8. in 20. oktobrom, ukrepati takoj. Ker smo zakasnili in "nam je epidemije ušla iz rok", smo po besedah Zaplotnika trenutno v fazi, ko izbiramo med dvema slabima možnostma, ali zaprtje (t. i. lockdown) ali visoko število smrti.
Njihove projekcije namreč kažejo, da če se bo epidemije zmanjševala zgolj za deset odstotkov na teden, bo poleg 1200 smrti, za katere so že prepričani, da se bodo zgodile, umrlo še dodatnih 3500 ljudi. Če se bo epidemija krčila za 20 odstotkov tedensko, bo dodatnih 1500 smrti, v primeru zmanjšanja za 40 odstotkov pa dodatnih 500. Pri tem je Zaplotnik izpostavil, da 40 odstotkov na teden ustreza stopnji pojemanja v prvem valu epidemije.
Čas in resursi
Pohar Permetova je poudarila, da Slovenija znanje ima, strokovnjaki so se uspeli povezati, a ker delujejo na prostovoljni osnovi, jim primanjkuje časa in resursov. Zato je pozvala k podpori njihovemu delu.
Leon Cizelj z IJS pa je ob opozoril, da se je sledilnik organiziral prostovoljsko. Sistem organiziranja in financiranja znanosti je po njegovih besedah zelo razdrobljen, raziskovalna agencija pa je v aprilu dovolila raziskovalcem delo na tem področju, če želijo, a za sredstva, ki so je že imeli za druge namene. Nato so po njegovih besedah razpisali dodatna sredstva, šest mesecev pozneje pa "smo dobili 30, 40 partikularnih rešitev problema in niti enega poskusa koordinacije cele zadeve".
Drago Bokal z Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko sodeluje v ekspertni skupini za modeliranje covid-19, ki jo vodi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. Pojasnil je, da je Bregantova prvo srečanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z modeliranjem, sklicala že aprila, v maju pa so razvili koncept covid-19 "vigilance". Po besedah Bregantove je pomembno, da znamo v tako težkih časi, kot so trenutni, uporabiti znanost.
