Število ustanov, ki jemljejo brise, je že v spomladanskem valu epidemije naraščalo sorazmerno s številom testiranih in okuženih. Zdravstveno osebje na vstopnih točkah vzame brise, ki jih kurirji dostavijo v laboratorije, kjer nato opravijo testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2.
BO STROŠKE KRILA EVROPSKA BLAGAJNA?
Po podatkih, ki jih ima Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, naj bi stroške testiranja za covid-19 izvajalcem zdravstvene dejavnosti kril državni proračun. Vlada sicer pričakuje tudi pridobitev evropskega denarja, še vedno pa ni jasno, ali ga bo dovolj za pokritje vseh ali le dela stroškov.
Od marca, od začetka epidemije do danes Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ni obstal niti za en dan. Delujejo na sedmih lokacijah: Celje, Maribor, Ljubljana, Novo mesto, Koper, Murska Sobota ter Kranj in obdelajo približno polovico vzorcev, preostanek opravi Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI). V majhnem obsegu testirajo tudi Klinika Golnik, SB Slovenj Gradec in SB Nova Gorica. V vseh laboratorijih je bilo od začetka epidemije do 28. oktobra letos skupno izvedenih točno 349.532 testiranj.
Potrebnega ogromno materiala
Preiskava na SARS-CoV-2 je kompleksen postopek, ki je sestavljen iz več faz. Zato, kot izpostavljajo v nacionalnem laboratoriju za zdravje, zanjo potrebujejo tudi precej materiala. Torej še zdaleč ne gre le za brise za odvzem vzorca, pač pa za cel komplet storitev od transporta do najrazličnejših reagentov, kislin, epruvet, kontrol ... do materialov za čiščenje. »Poleg naštetega mora seveda laboratorijsko osebje, ki izvaja postopke preiskave, uporabljati ustrezno zaščitno opremo (rokavice, maske, očala, oblačila),« pojasnjuje Maja Kostanjšek iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Ves ta material pa še zdaleč ni poceni. Možnost za zaslužek so prepoznala številna podjetja. Slovenija največ materiala za preiskavo SARS-CoV-2 kupuje od podjetij: Roche, Promed, Mediline, Golias, Biospectra, Remas, Mikro+Polo, Sanolabor, VWR, Biomedica.
Kdo vse to plača
»Naročniki testiranja na prisotnost koronavirusa, ki ga opravljamo v NLZOH, so zdravstvene ustanove. Račune za opravljene storitve torej izstavljamo njim, in te so tudi plačniki računov v celoti,« pojasnjujejo v laboratoriju.
Na trgu je sicer že več kot 800 testov, namenjenih diagnostiki covida-19. Največ je molekularnih testov, sledijo testi za določanje specifičnih protiteles. Najmanj je antigenskih testov. Prav slednji so po novem pogosteje uporabljani, saj omogočajo hitrejše rezultate, a so obenem manj zanesljivi. »Trenutno je v prodaji vsaj 30 antigenskih testov. Za zdaj razen navedb proizvajalcev in preverjanja v lastnih laboratorijih nimamo podatkov o njihovi zanesljivosti. Njihove analitske sposobnosti so slabše od molekularnih testov in s prav vsemi je tveganje za lažno pozitivne in lažno negativne rezultate večje. Odločitve o uporabi praviloma močno omejuje majhnost vzorcev, na katerih so proizvajalci preverili zanesljivost svojega testa. Če se odločitev za uporabo takšnega testa vendarle sprejme, je treba zelo natančno določiti, v katerih primerih se lahko uporabi. Testiranje na prisotnost koronavirusa v NLZOH opravljamo s testi proizvajalca Tib Molbiol, ki je v svetu široko uporabljen, in testi Seegene, ki imajo oznako CE-IVD,« izpostavlja Kostanjškova.
Trenutno dobava testov za klasično molekularno PCR-preiskavo ni motena, testov je dovolj na trgu, z njimi redno zalagajo vse zdravstvene ustanove. Problem so le reagenti za hitro molekularno preiskavo, ki so težje dobavljivi že vse od začetka epidemije.
V enem mesecu s 13 na 20 milijonov evrov
V primeru, ko posameznika na test napoti zdravnik, je testiranje za plačnike zdravstvenega zavarovanja brezplačno. Sicer pa klasični molekularni test v slovenskih laboratorijih že od začetka epidemije stane 65 evrov, hitri molekularni test pa zaradi višje cene reagenta 109,50 evra.
Proračun RS bo za prvih deset mesecev leta 2020 izvajalcem pokril stroške brisov za covid-19, za zadnja dva meseca pa te stroške krije ZZZS. »V zvezi s storitvami za pandemijo covida-19 je določeno, da se izvede plačilo brisov potrditev okužbe s SARS-CoV-2 v višini 65 evrov na bris in dodani materialni stroški (odvzem brisa, osebna varovalna oprema in prevoz) v višini 25 evrov. Stroške, povezne z odvzemom brisa, v letu 2020 prevzame proračun RS,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje.
V obdobju od 1. junija do 30. septembra je bila skupna vrednost odvzetih brisov več kot 13,2 milijona evrov, glede na izjemen dvig števila odvzetih brisov v oktobru pa se predvideva, da bo skupni znesek v obdobju junij–oktober prek 20 milijonov evrov.»Iz naslova ZZZS bo od tega predvidoma plačanih 11,7 milijona evrov, ker jih zaradi načina poročanja za zadnja dva meseca v letu 2020 proračun ne bo pokril v tekočem letu,« še dodajajo na pristojnem ministrstvu.
Kader še večji problem kot denar
Korelacije med tem, da več denarja za diagnostiko in obravnavo covid bolnikov pomeni manj sredstev za ostalo zdravstvo, naj ne bi bilo. Na ZZZS namreč zagotavljajo, da omejitev izvajanja nenujnih zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19 ni posledica pomanjkanja denarja, pač pa kadra v slovenskem zdravstvu. ZZZS naj bi še vedno poslovala skladno s plani: v prvem polletju 2020 je bilo v specialistični ambulantni in bolnišnični dejavnosti realiziranih 784.525.670 evrov od 1.488.143.336 evrov, načrtovanih s finančnim načrtom za celo leto 2020. »Iz navedenega izhaja, da so izvajalci v prvi polovici leta realizirali predvidena sredstva,« pravi Pavel Rutar iz ZZZS.
Epidemiološka situacija in novi virus so tako pred posameznike kot državo postavili številne izzive. Način, kako zadevo postaviti v normalne tirnice, ostaja nedorečen. Pogovori potekajo tudi v smeri, da bi morda po vzoru nekaterih držav uvedli množično testiranje. Vsekakor pa bi za to potrebovali ne le veliko denarja, temveč tudi kadra in dodelan sistem ter načrt dela.
