V zadnjem valu epidemije se je število testiranj dvignili za 5x v primerjavi s prvim valom. 99,1-odstotka je obdelanih v 24 urah.
V zadnjih dneh se po Evropi veliko govori o hitrih testih, ki so tudi cenejši. Tudi minister za zdravje Tomaž Gantar je nedavno dejal, da je strokovna skupina ocenila posamezne teste in jih nekaj označila kot ustrezne, torej da so dovolj občutljivi za izvajanje diagnostike.
Petrovec je bolj zadržan. »Strokovnjaki imamo precej 'rezerv' glede njihove kredibilnosti.« Potrebno jih je ovrednotiti, za kar je potreben čas. Se je pa že zdaj pokazala ključna slabost antigenskih testov. »Bojimo se uporabe pri asimptomatskih primerih, zlasti v bolnišnicah,« je presenetil Petrovec in razložil, da po zadnjih ugotovitvah hitri test ne zazna asimptomatskih primerov, molekularna metoda, PCR test, pa bi jih zaznal. Zaradi tega se Petrovec zavzema, da se še naprej uporabljajo PCR testi, hitre teste pa je potrebno primerno, po preučitvi, smiselno vpeljati v sistem testiranja. Omenil je Švico, kjer se hitri testi uporabljajo, kadar molekularnih ni na razpolago dovolj hitro. In kaj ni dovolj hitro? EU trenutno govori o roku 24ur.
V najbolj kritičnih okoljih, kot so na primer bolnišnice, pa hitri testi niso primerni. Tam se uporabljajo molekularni hitri testi, za takojšnjo diagnozo kritično bolnih, pojasnjuje Petrovec.
Izločiti superprenašalce
Eden najbolj izpostavljenih in znanih nemških virologov Christian Drosten je kot možnost omenil, da bi lahko pred nakupom vstopnic in vhodu v gledališče hitro testirali obiskovalce. Ob zgoraj opisanih dilemah je dodatna zagata način testiranja. Ta je podoben kot pri PCR testih, prisotne morajo biti osebe v skafandrih, kot na primer na drive-in mestu na Metelkovi. Kako bi to postavili in izvedli, da ne bi bilo moteče in hkrati varno, je še vprašanje.
Petrovec upa, da bo EU kmalu prišla do konsenza glede uporabe hitrih testov, upa pa si reči, da z njihovo uporabo lahko izločili tako imenovane superprenašalca koronavirusa.
