Zamrznitev cen
Sindikati med drugim predlagajo, da bi se zaradi koronakrize zamrznile cene osnovnih življenjskih potrebščin na dan 1. 11. 2020. Zamrznitev naj bi trajala do konca leta 2021.
V torek je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek na gospodarski zbornici predstavil rešitve, ki jih želi vlada umestiti v šesti protikoronski paket. Kot je povedal, se predlogi še usklajujejo, pripravljeni pa naj bi bili do konca tedna. Poudarek naj bi bil na pomoči malim in srednje velikim podjetjem. »Posebej bi želel pomiriti majhna in srednja podjetja, saj razumemo njihovo izjemno stisko in ranljivost v teh norih razmerah,« je dejal Počivalšek. V paketu naj bi tako podaljšali ukrep subvencioniranja čakanja na delo, a le za podjetja, katerih prihodki iz naslova prodaje bodo upadli za 40 odstotkov. Ob tem se višina nadomestila ne bi več omejevala na minimalno plačo, ampak povprečno. Še najprej bi bil subvencioniran krajši delovni čas, moratorij na bančna posojila bi se podaljšal za 12 mesecev, poenostavili naj bi tudi poroštvene sheme SID banke.
Končno kritje fiksnih stroškov?
Novost med ukrepi je subvencioniranje fiksnih stroškov, ki jih imajo podjetniki, kot je na primer najemnina, a še ni znano, na kakšen način in v kolikšni meri bodo stroški subvencionirani. Kot je poročal časnik Finance, naj bi na ministrstvu za gospodarstvo razmišljali o treh različnih modelih. Tako je mogoče, da bi država podjetjem subvencionirala del čiste izgube, do tega ukrepa pa bi bila upravičena vsa podjetja z upadom prihodkov. Druga možnost je povračilo izpada prihodkov od prodaje za podjetja, katerih poslovanje je zaradi ukrepov vlade onemogočeno, tretja možnost pa je subvencija fiksnih stroškov. V vsakem primeru bi se lahko pomoč gibala od 100.000 do 700.000 evrov glede na velikost podjetja.
Zamrznili bi minimalno plačo
Ministrstvo za gospodarstvo je podprlo tudi predlog Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da se zaradi izjemnega stanja za dve leti preloži uveljavitev določb zakona o minimalni plači, ki predvideva njen dvig z začetkom prihodnjega leta, saj naj bi to ogrozilo številna delovna mesta. Na slednji predlog so se že ostro odzvali v sindikatih. Iz Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) so sporočili, da so to, da vlada že pripravlja nov sveženj protikoronske zakonodaje, izvedeli iz medijev. »Na tem mestu obžalujemo, da socialni partnerji, skladno z določili pravilnika o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta RS, nismo bili o tem formalno obveščeni in povabljeni k aktivnemu sodelovanju,« so poudarili.
Sindikati poslali seznam svojih predlogov
Na predlog zamrznitve minimalne plače so se odzvali z besedami, da so prepričani, da bi bilo zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na račun pravic delavcev, zlasti njihovih plač, »zgrešena poteza«. Predlagajo tudi, da se čas, ko so delavci na čakanju na delo doma ali delajo po skrajšanem delovnem času, porabi za dodatna usposabljanja in izobraževanja. Skupaj so na vlado naslovili kar 32 predlogov, med katerimi je tudi stoodstotno nadomestilo plače enemu od staršev zaradi varstva otroka v primeru zaprtja osnovnih šol in vrtcev. Samozaposlenim naj se povrne izpad dohodka v višini minimalne plače za čas, ko ne more opravljati dejavnosti zaradi zagotavljanja varstva otrok. Če je čakanje na delo doma posledica prepovedi opravljanja dejavnosti, naj pripada delavcu nadomestilo plače v višini 100 odstotkov. Delavcem, ki v času epidemije covida-19 delajo na delovnih mestih, bi ZSSS dodelila dodatek za delo v višini 250 evrov mesečno. Sindikati predlagajo tudi zvišanje dodatka za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za covidom-19, na 50 odstotkov. Vsem, ki v dosedanjem času niso bili deležni pomoči države, a jih je prizadela epidemija in nimajo rednih prihodkov, naj se izplača posebna denarna pomoč.
Slaba popotnica
Koliko predlogov bo vlada uslišala, je težko napovedati, gotovo pa za sindikate ni dobra popotnica, da so se precej klavrno zaključila pogajanja za peti protikoronski paket, ko je vlada Janeza Janše samovoljno iz paketa odstranila tudi ukrepe, ki so bili že dogovorjeni na ekonomsko-socialnem svetu, in tako znižala višino nagrad za tiste, ki v času epidemije delajo na prvi bojni liniji.
