Vogrin je namreč poudaril, da se v njihovi bolnišnici v času epidemije ne ukvarjajo zgolj z bolniki s covidom-19, pač pa ta trenutek zdravijo okoli 800 ostalih bolnikov, v enakem času lani pa je teh bilo okoli tisoč.
"Gre za najtežje bolnike, ki nujno potrebujejo bolnišnično zdravljenje in se zdravniki tudi pri njih, hkrati z bolniki s covidom-19, borijo za njihova življenja. Bolnišnica ves čas in kolikor je to mogoče, dela na maksimalnih obratih," je dejal Vogrin. Po njegovih besedah samo danes delajo brez 102 ljudi, od tega 12 zdravnikov in 64 medicinskih sester.
Nujne kadrovske okrepitve
Ker mariborski center nujno potrebuje dodatne kadrovske okrepitve, se je ta teden s prošnjo za pomoč obrnil na zdravnike koncesionarje v regiji, a so doslej pozitiven odgovor prejeli samo od treh, ki se bodo vključili bodisi v urgentni center, ali pa v zdravljenje bolnikov s covidom-19.
Vogrin pričakuje, da se bo to v naslednjih dneh spremenilo, saj se mora po njegovem mnenju v sedanjih razmerah celotno zdravstvo enakomerno vključiti v zdravstvene procese. V tem trenutku je prioriteta številka ena epidemija covida-19, ki se hitro stopnjuje, je dejal.
V bolnišnici se pripravljajo na različne scenarije
Postregel je z zaskrbljujočo napovedjo pričakovanega števila bolnikov pri njih v primeru scenarija 1100 bolnikov dnevno, kar bi pomenilo skoraj 200 bolnikov na akutnem oddelku in več kot 40 takih, ki bi potrebovali intenzivno terapijo. Ker je danes številka presegla že 1500 okuženih v enem dnevu, bi tudi številke hospitaliziranih lahko bile še bistveno višje.
V bolnišnici se pripravljajo na različne scenarije, pripravljajo dodatne prostore, ki bi zadoščali za obravnavo 100 akutnih in 24 bolnikov na intenzivni negi, vendar je že zdaj jasno, da bo dejansko število še bistveno večje.
"Standard obravnave bolnikov bo v prihodnje zagotovo padel"
"Glavna težava je ta, da bo standard obravnave bolnikov v prihodnje zagotovo padel. Doslej je bila namreč obravnava teh bolnikov na vrhunski ravni, kar potrjujejo rezultati zdravljenja v naši državi in primerjava z drugimi državami, kjer so številke umrlih na milijon prebivalcev višje," je dejal strokovni direktor, ki se boji, da bodo v naslednjem obdobju rezultati slabši, zdravniki pa bodo morali odločitve sprejemati v naglici.
Vogrin je bil neposreden in dejal, da ko bodo pri njih presegli 80 ali 100 akutnih bolnikov ter 25 na intenzivni terapiji, se bodo standardi zagotovo znižali. Zato je javnosti še enkrat sporočil, da se mora zavedati nevarnosti v primeru dokončne eskalacije epidemije, kakor se je zgodilo v Belgiji, na Nizozemskem in še kje.
Izključeno ni niti nameščanje bolnikov v športne dvorane
Če bi se izkazale potrebe po tem, bi lahko bolnike začeli nameščati tudi v športne dvorane in podobne prostore, vendar je največja težava po njegovem mnenju v kadrih, na določeni stopnji pa lahko pride tudi do težav zaradi pomanjkanja opreme.
"Nismo pričakovali tako visokega vala, ki je že zdaj na višji ravni kot prvi, pričakujemo pa vsaj še štirikrat višjega v prihodnjih dneh oziroma tednih. Ne želim si, da bi morali uporabiti telovadnice, nisem pa prepričan, da bo temu tako," je še dodal Vogrin.
Predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Nina Gorišek Miksić je povedala, da je priliv novih bolnikov vsak dan večji, zato zelo zaskrbljeno gledajo v naslednje dni. Kot je dejala, se zavedajo, da se bo stanje dramatično poslabšalo že v naslednjih dveh ali treh tednih, kar potrjuje tudi dogajanje v drugih evropskih državah.
