Na ponedeljkovi seji državnega zbora je ministrica za pravosodje Liljana Kozlovič dobila poslansko vprašanje poslanca SDS Janeza Moškriča, ki ga je zanimalo, kako napreduje gradnja načrtovanega zavoda za prestajanje kazni Dobrunje v Ljubljani. Moškrič je pri tem ministrico spomnil, da je Slovenija zaradi neustreznih bivanjskih pogojev zapornikov že bila primorana plačati odškodnine po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2011. Kot je priznala ministrica, je na podlagi te sodbe bila izplačana odškodnina v višini 173 tisoč evrov, »so pa na podlagi ostalih tožb, ki so bile vložene za odškodnino, pred domačimi sodišči in pa na podlagi sklenjenih poravnav, bile izplačane še dodatne odškodnine ... Tu je država sklenila 42 poravnav, 16 odškodnin pa je bilo določenih na podlagi sodbe in je skupni znesek 194 tisoč evrov.«
Prepolni zapori
Tema sporov je bil ljubljanski zapor, kot razloge za slabe razmere pa je ministrica označila tako neustrezne stare objekte kot tudi naraščajočo zaporniško populacijo, ki je v zadnjih letih rezultat politike sankcioniranja nezakonitih prehodov meje, tako da so »vsi zavodi v Republiki Sloveniji zasedeni prek 100 odstotkov«. Nič boljše stanje ni glede pravosodnih policistov, saj je bilo lani skoraj 700 odpovedanih spremstev na sodišča zaradi pomanjkanja kadra.
Gradnja novega zapora, ki bo razbremenila obstoječe objekte, je bila označena kot strateška znotraj projektov za okrevanje zaradi covida-19. »Tudi prednostno bomo dobili gradbeno dovoljenje oziroma bo prednostna obravnava,« je pojasnila Kozlovičeva in dejala, da pričakuje, da bi do vselitve lahko prišlo leta 2025.
Potrjene okužbe med zaposlenimi
Akutne težave zaporov tako ostajajo še najmanj pet let, aktualna realnost epidemije koronavirusa pa še dodatno zaostruje zahtevne razmere. Kot je dejala Kozlovičeva, je bilo potrjenih več okužb v Zavodu za prestajanje kazni Maribor, kar nam je potrdil tudi anonimni vir iz zapora, ki je ob tem dejal, da se kljub temu življenje obsojencev ni ustrezno prilagodilo, prav tako naj bi bili zaposleni primorani v to, da morajo za čas karantene zaradi izpostavljenosti okuženi osebi koristiti lasten dopust.
O stanju v slovenskih zaporih smo povprašali Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, od koder so v pisnem odgovoru potrdili, da je pri zaposlenih »trenutno potrjenih 17 okužb, od tega v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor 13«. Glede pritiskov na zaposlene v karanteni so zapisali, da »letni dopust javni uslužbenec koristi le v primeru, da sam želi oziroma soglaša s tako vrsto odsotnosti«.
Nadalje iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij zagotavljajo, da so »v sodelovanju z zdravstveno stroko sprejeti vsi potrebni ukrepi za preprečitev širjenja okužbe ter zaščito zdravja zaprtih in zaposlenih. Protokoli so jasno določeni ter se v skladu z arhitekturnimi in drugimi možnostmi posamezne lokacije izvajajo v vseh zavodih.«
Izolacija zapornikov
Na oddelku za odnose zagotavljajo, da je med zaprtimi osebami potrjena okužba samo pri enem obsojencu, ki je bil v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni v tesnem stiku z okuženim delavcem podjetja. »Obsojenec je nameščen v prostoru za posebno izolacijo, kamor se namešča potrjeno okužene s koronavirusom. Na podlagi mnenja pristojnega zdravnika oziroma epidemiologa smo preventivno osamili tudi druge obsojence, ki so bili v stiku z okuženim, vsi opravljeni testi pa so bili negativni.« Prostorska zmogljivost ZPKZ Maribor je 140 zaprtih oseb, trenutno je ta zavod zaseden 122-odstotno. V zavodu je oblika prestajanja zaporne kazni pretežno skupinska – v sobi je nameščenih več obsojencev, z enakimi zagatami so srečujejo v vseh preostalih slovenskih moških zaporih.
Zato v zaporih pozdravljajo Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19, ki je bil sprejet prejšnji teden in zavodom med drugim omogoča prekinitev zaporne kazni in predčasni odpust s prestajanja kazni, »ki so se izkazale kot učinkovite že v prvem valu epidemije.«
