Kako gledate na trenutno stanje v zvezi s koronavirusom v Sloveniji? Na dan testirajo od 3000 do 5000 ljudi, od katerih je pozitivnih od 600 do 800. Kako resno je?
Epidemija koronavirusa je v polnem razmahu. Smo v letnem obdobju, ko so respiratorna obolenja običajno najbolj razširjena, tako da s tega vidika menim, da ni nič nepričakovanega. Država se je pripravila na drugi val in vsaj na področju laboratorijske diagnostike je kapaciteta precej povečana. Dnevno povprečno število opravljenih testov je najmanj dvakrat večje kot spomladi. V vsem pa je bistvo, da se še vedno v časopisju operira večinoma z absolutnimi številkami pozitivnih primerov, kar ni najbolj primerno. Vse se predstavlja preveč senzacionalistično, v smislu podiranja dnevnih rekordov. Pravilnejše bi bilo poročanje o deležu pozitivnih (izraženo v deležu pozitivnih primerov glede na število opravljenih testov) pri laboratorijskem testiranju. Ta delež se je sicer nekoliko povečal, kar pa v vsakem primeru ni razlog za paniko. Tudi od tu naprej je premalo javno objavljenih podatkov, koliko od laboratorijsko pozitivnih primerov je tudi obolelih in kolikšen delež od teh je hospitaliziran, in če hočete, kolikšen delež teh hospitaliziranih ima resno obolenje. Ali pri tem morda veste, koliko ljudi je ozdravelo? Še dobro, da imamo sledilnik za covid-19, kjer so ti podatki zbrani na enem mestu, a ga premalo promoviramo. Ko govorimo o testiranjih, naj dodam, da ne razpolagam s podatki, kako je opredeljen testirani vzorec ljudi. Ni vseeno, ali so na testiranju naključno izbrani ljudje ali so testirani ljudje, ki imajo različne respiratorne težave, in tisti, za katere je poznano, da so bili v stiku z okuženimi osebami. O tem se v medijih premalo govori, a je pomembno za epidemiološko interpretacijo rezultata. Dejstvo je, pa naj bo izjava bogokletna ali ne, da gre virus očitno v populaciji svojo pot, vsi ukrepi, ki se jih trudimo izvajati, le nekoliko upočasnijo časovno dimenzijo širjenja virusa in modificirajo geografsko pogojene izbruhe bolezni. S svežimi podatki iz Dubaja, kjer veljajo veliko bolj striktni in nedemokratični ukrepi kot pri nas, lahko to potrdim. Tudi tam se virus širi, kot da ni preventivnih biovarnostnih ukrepov. Vse bolj očitno postaja, da se bo morala populacija ljudi prekužiti na naraven način, da se bo epidemija umirila. Drugega ne kaže v tem trenutku, saj je do množične uporabe cepiva še razmeroma daleč.
Ponovno so razglasili epidemijo, ukrepi se zaostrujejo. Vlada v vseh regijah prepoveduje prireditve, maše, poroke. Zaprle so se gostilne, pouk od vključno 6. razreda dalje poteka na daljavo, danes pa v veljavo stopa še policijska ura med 21. in 6. uro ter začasna omejitev zbiranja več kot šestih ljudi. Gredo ukrepi v pravo smer?
Ti ukrepi so v trenutni situaciji čisto primerni, ne znam pa vam odgovoriti, kako učinkoviti bodo. Vsaj v teoriji mora nekaj delovati, kar se bo, upam da, videlo čez 14 dni do treh tednov. V nadaljevanju nam ostaja še ukrep »nedemokratične« policijske ure; no, ta je po novem v veljavi od danes, in potem še najbolj oster ukrep, ki predstavlja popolno blokiranje javnega življenja. Po tem česa več na nivoju države ne moremo storiti. Od tu dalje se začne odgovornost posameznika, ki trenutno še ne dosega želenega nivoja. Ampak, upam si trditi, da je bilo s strani države premalo narejenega na področju izobraževanja ljudi. Namreč, ljudje bi se morali sami zavedati nevarnosti okužbe s koronavirusom, in če bi primerno poznali preventivne biovarnostne ukrepe in njihov pomen, bi jih lahko zavestno uporabljali. Ne pa tako kot zdaj, ko večina ljudi ukrepe sprejema kot izvrševanje predpisa, da jih ne doleti kazen. Vse skupaj bi moralo priti do ravni zavedanja preventive, kot na primer v spolnosti pri uporabi kondomov. Koliko energije je bilo vložene v izobraževanje na tem področju, a je kljub temu ogromno kiksov. Nerealno je pričakovati, da bodo ljudje brez nenehnega ponavljanja izobraževalnih vsebin, v tem slabem letu, dojeli pomen vseh teh biovarnostnih ukrepov. Ljudje se še vedno družijo v zasebnih prostorih, kjer jih ne more preganjati policija ali inšpekcija, živijo, kot da ni nobene kužne nevarnosti. Ali pa se kljub prepovedi na lep sončen dan odpeljejo na sprehod v turistično atraktivne destinacije, kot da ni nič! So pa to pomembna epidemiološka vozlišča, ki znatno pripomorejo k širjenju virusa v populaciji.
Kje smo »kiksnili«, da smo pristali tu? Kaj smo zamudili?
Nismo »kiksnili«. Po svetu ima skoraj vsaka država svoj model preventivnega pristopa, pa se povsod virus širi naprej, kot da ukrepi ne delujejo. Baje je le na Kitajskem nekoliko bolje, kjer so ukrepi skoraj takšni, kot jih vpeljejo na živalskih farmah, kadar se širi neka kužna bolezen. Velik pomen pa ima seveda tudi realno poročanje o bolezni, objektivnost novinarjev in prepoznavanje lažnih novic, ki so skrite vsepovsod, celo resni časopisi jih kdaj v dobri meri povzamejo.
Če je že jesen sila naporna, kakšna zima nas čaka?
Težko je napovedovati prihodnost, to sem že večkrat izrazil. Je nehvaležno in pri napačnem predvidevanju te zlahka kdo potem potegne za rokav. Si pa nekateri strokovnjaki kronično privoščijo strokovne zmote, ki jih realnost potem naplavi, a se še naprej pojavljajo v medijih, ker so atraktivni. Bilo bi presenetljivo, če bi se epidemija sredi najbolj občutljivega obdobja ustavila. Najbližje mi je morda predvidevanje, da bo v tej jesensko-zimski sezoni epidemija dosegla svoj potencialni vrh, med katerim ne bo šlo brez žrtev, a se bo pri ostalih ustvarila naravna prekuženost do te mere, da bodo potem sezonski valovi šibkejši in bo vse skupaj v dveh letih izzvenelo do sporadičnih primerov covida-19. Če pa bomo ob vsem uporabljali še učinkovito cepivo, mora biti v dveh letih te zgodbe konec. Ostaja veliko če-jev. Veste, v biologiji je včasih vse mogoče in tudi kakšno predvidevanje lahko pozabimo ali podcenimo. Vsekakor pa na primer primerjava črnih koz, ki se pojavljajo sem ter tja, s covidom-19 ni primerna.
Ali na koronavirus, v primerjavi s pomladjo, ko o njem še nismo vedeli tako veliko, zdaj gledate drugače?
Bistveno drugačnih pogledov nimam, saj je družina koronavirusov virologom kar dobro poznana. Vsi koronavirusi so po svoje muhasti, a SARS-CoV-2 je najbolj pomemben, ker trenutno tako enostavno in množično okužuje ljudi po vsem svetu. To je največji problem. Ustrašili so se ga politiki, gospodarstveniki, ob vsem pa je pretirano obremenil zdravstveni sistem, ki marsikje ni bil pripravljen na tako resno in razširjeno kužno bolezen. Najverjetneje je pa precej novosti od spomladi na področju zdravljenja pri klinično resnih primerih. O tem vam sicer lahko povedo edino zdravniki specialisti, ki se s temi primeri srečujejo.
(Opomba: Tadej Malovrh je odgovarjal v sklopu svoje akademske svobode.)
