Uredništvo časopisa je v zadnjem obdobju več bralcev obvestilo, da pred nekaterimi bolnišnicami in zdravstvenimi domovi (ZD) opažajo kolone ljudi, in se sprašujejo, ali je to še ena kakovostna stopnja nižje, kar zadeva (zaradi epidemije že tako nedostopno) zdravstvo in standard bolnika. Takrat so nam zdravstveni zavodi pojasnili, da so za to krivi covid-19 in zaradi tega sprejeti varnostni protokoli.
Nekaj dni po objavi omenjenega članka se je oglasil gospod in povedal, da se podobno dogaja pred lekarnami. »Čakamo v vročini in mrazu, kronični bolniki moramo vsakomesečno tja, tudi pogosteje, in žal zmanjkuje svojcev in drugih pomočnikov, ki bi bili ponavljajoče se pripravljeni ali zmožni tudi po uro čakati in stati v takih razmerah. Stari in bolni, ki zdravila nujno potrebujemo, pa stojimo še težje, številni smo v velikih stiskah,« je dejal P. Š. in dodal, da rešitve verjetno so in da bi bil zadovoljen, če bi jih poiskali.
Varnostni mehanizmi in prehiter prihod
Še enkrat spomnimo, kaj so o čakanju povedali zdravstveni zavodi. Dejali so, da je zaradi epidemije vpeljan nov protokol vstopanja, kar pomeni, da v stavbo pacienti hodijo eden po eden, s tem, da nam varnostnik in medicinsko osebje na vhodu izmerijo temperaturo, njim izročimo vprašalnik, ki oceni možnost okužbe s koronavirusom, potem pa preverijo še vabilo na pregled ali drugo zdravstveno storitev in šele nato dovolijo vstop.
Težava je tudi, da nekateri v bolnišnice ali ZD prihajajo več kot 15 minut, preden so naročeni, so še sporočili iz zavodov. Ker se zavedajo problema, so se njihova vodstva že aktivirala pri načrtovanju rešitev, ki bi ljudem olajšale čakanje. Da bi jih zaščitili pred vremenom, ki bo vedno bolj hladno in muhasto, bodo morda namestili grelnike in šotore, pod katerimi bo mogoče poiskati zavetje. Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki so obnemogli ali v bolečinah. V tem primeru nam svetujejo, da ekipo na vhodu obvestimo o stanju čakajočega, in bodo poskrbeli zanj.
V vrsti po tablete
Tudi pred lekarnami nastajajo vrste, ste nas obvestili. Kako se soočajo s tem problemom in pritožbami ter ali lahko kaj storijo, smo povprašali nekaj lekarn in ministrstvo za zdravje. Slednje nam je pojasnilo, da morajo tudi tisti, ki izvajajo lekarniško dejavnost, v času hitrega širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 dosledno upoštevati priporočila, »katerih namen je zagotoviti največjo možno varnost tako za uporabnike lekarniških storitev kot za v lekarni zaposlene, da lahko zagotavljajo nemoteno preskrbo z zdravili«. Da bi nastajale prav dolge vrste, o tem nimajo informacij.
Odzovejo se na tisti del pisma, v katerem bralec omenja, da mora večkrat na mesec v vrsti čakati na svoja zdravila. »Zdravila za zdravljenje kroničnih obolenj se praviloma predpisujejo na obnovljive recepte za obdobje do treh mesecev. V kolikor starejši bolniki s kroničnimi boleznimi nimajo svojcev, ki bi lahko v lekarni zanje prevzeli zdravila, se lahko zaprosi za pomoč predstavnike krajevne skupnosti in občino stalnega prebivališča ter s problemom seznani izbranega zdravnika,« svetujejo.
Včasih sami nočejo vstopiti
Lekarniška zbornica Slovenije tudi poudari, da je treba ukrepe za zajezitev okužbe s koronavirusom dosledno upoštevati, zato je »delo organizirano tako, da nudi največjo mero zaščite, in tako, da nadaljnje zagotavljanje zdravil ter strokovna farmacevtska obravnava za javnost ne bi trpela«. Sicer, kot povedo, vsak posamični izvajalec – lekarna – veljavne ukrepe implementira glede na dejanske možnosti. »Skladno s tem je organiziran tudi način vstopanja v lekarno. Pri tem skrbijo, da zagotovijo varnost pacientov, izvajalcev dejavnosti ter širše javnosti.« Povedali so, da v večini primerov pacienti z razumevanjem sprejemajo ukrepe in tudi način organiziranja varne preskrbe z zdravili.
Vrste pa včasih, kot pove Ester Košiček iz Goriške lekarne, nastajajo tudi, ker ljudje zaradi lastne varnosti ne želijo vstopiti v notranjost. »Vrste pred lekarnami nastajajo, če se ljudje bojijo vstopiti v lekarno, bolj varne pred virusi se počutijo pred vhodom, in morajo zaposleni zelo pogosto vsakega posebej vabiti, naj vstopi. Zelo velike gneče pa pred našimi lekarnami ni. Ko je gneča največja, se čaka največ 15 minut,« je dejala. Povedala je še, da bodo pozimi, če bodo zaznali problem čakanja na mrazu, ustrezno ukrepali.
Če ni razdalje – v kolono
Iz javnega zavoda Lekarna Ljubljana so sporočili, da se zavedajo, da je čakanje pred lekarno lahko za stranke naporno. »Spremljamo razmere – in daljšega čakanja pred svojimi enotami za zdaj ne zaznavamo. Stranke čakajo na vstop v lekarno predvsem v primeru manjših enot, v katerih ni možno zagotoviti ustrezne varnostne razdalje med strankami in se zato vstopa posamično. Iščemo tudi rešitve, s katerimi bi ljudem olajšali čakanje pred lekarno v prihajajočih hladnejših dnevih; ena od teh je denimo postavitev mobilne strehe,« so povedali.
Tistim, ki težko stojijo, svetujejo, naj, če je to mogoče, v lekarno po zdravila zanje pride druga zdrava oseba. »V kolikor to ne gre, lahko stranka vstopi v lekarno, kjer se bo z magistrom farmacije dogovorila glede izdaje zdravil. Z namenom, da strankam, ki ne morejo ali težko obiščejo lekarno, zagotovimo tudi strokoven in pravočasen nasvet, smo razvili novo storitev, svetovanje na daljavo, ki smo jo uvedli septembra. Na posvet se pacienti naročijo prek spletne strani www.lekarnaljubljana.si, s pomočjo pogovornega robota Žive.«
