Izjema, ki je bila Hrvaški dodeljena leta 2017, bo tako veljala še naprej. V skladu s to izjemo lahko Hrvaška ime sorte vinske trte teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.
Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je v tožbi, vloženi septembra 2017, spodbijala omenjeni delegirani akt, konkretno uporabo pooblastila komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO) oziroma uredbe 1308/2013, ki je začela veljati 1. januarja 2014, in sicer tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo.
Tretji odstavek 100. člena določa: "Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila."
Splošno sodišče je ugotovilo, da je komisija 100. člen sicer uporabila retroaktivno, česar zakonodajalec ni predvidel, a da se je z uredbo uresničeval cilj splošnega interesa, zaradi katerega ji je bilo treba priznati retroaktivni učinek, piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavilo sodišče. Ob tem sodišče izpostavlja, da je bil namen uredbe zaščititi zakonite prakse označevanja, ki so na Hrvaškem obstajale 30. junija 2013, ter rešiti konflikt med temi praksami in zaščito slovenskega terana.
Odziv kmetijskega ministrstva
Slovenija ni zadovoljna z odločitvijo in jo obžaluje. Sodbo, ki je nepravnomočna, bo zdaj podrobno preučila in se nato odločila o nadaljnjih korakih, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovenija ima sicer za pritožbo na odločitev sodišča dva meseca časa.
Na kmetijskem ministrstvu so v odzivu na odločitev sodišča spomnili, da pravni red EU določa splošno prepoved označevanja vin s sorto vinske trte, ki vsebuje naziv zaščitene označbe porekla. Namen te prepovedi je zlasti preprečevanje zavajanja potrošnikov in poštena konkurenca na trgu EU. Zakonodaja komisiji sicer pod določenimi pogoji omogoča, da lahko odobri tudi izjemo od te prepovedi.
Slovenija je v sodnem postopku dokazovala, da je bil v primeru podelitve izjeme za označevanje hrvaških vin iz sorte teran kršen pravni red EU, saj za podelitev izjeme niso bili izpolnjeni osnovni pogoji. Ti so vložitev zahteve Hrvaške za odobritev izjeme pred njenim pristopom k EU, podaja soglasja Slovenije za odobritev izjeme, odločitev komisije o zahtevi Hrvaške za izjemo takoj po pristopu Hrvaške k EU oz. najkasneje pred začetkom trženja vina letnik 2013 v skladu s prakso pri prejšnjih pristopih držav k EU in odsotnost nevarnosti zavajanja potrošnikov in izničenja slovenske zaščitene označbe porekla teran.
"Informacijska asimetrija"
"V postopku sprejemanja delegirane uredbe je bila Slovenija soočena z informacijsko asimetrijo, saj sta Evropska komisija in Hrvaška zavračali razkritje ključnih dokumentov iz časa pred pristopom Hrvaške, za katere sta trdili, da utemeljujejo pravico hrvaških pridelovalcev do te izjeme," so izpostavili na ministrstvu.
Pojasnili so, da po današnji odločitvi sodišča ostaja v veljavi izjema označevanja za hrvaško vino z imenom sorte teran pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in Teran v istem vidnem polju ter zapis besede teran z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra.
"Kljub odločitvi sodišča pa ime teran na ozemlju EU ostaja zaščitena označba porekla izključno za slovensko vino, ki se tradicionalno prideluje iz sorte vinske trte refošk na geografskem območju Krasa, saj predmet tega sodnega postopka ni bilo vprašanje veljavnosti slovenske zaščite terana, pač pa le veljavnost Hrvaški odobrene izjeme," še poudarjajo na ministrstvu.
Politična zaušnica
Na današnjo sodbo se je že odzval evropski poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič, ki je dejal, da je to politična zaušnica Dejanu Židanu, ki je bil kmetijski minister v času, ko je Evropska komisija Hrvaški dovolila uporabo geografske označbe vina Hrvatska Istra, na katerem je lahko kot sorta trte naveden teran. Židanova ekipa je po Bogovičevih besedah takrat "nediplomatsko zavračala pogovore s hrvaško stranjo in predstavniki Evropske komisije na temo terana."
"Seveda je treba takoj poudariti, da vino teran, ki ga na Krasu pridelujejo generacije slovenskih vinarjev iz sorte trte refošk, ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla," je poudaril Bogovič. Ostaja pa "grenak priokus", je zapisal v sporočilu za javnost.
"Današnja sodba je končni rezultat mnogo pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja kakršnihkoli pogovorov o tej zadevi s strani takratnega kmetijskega ministra Židana, tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Evropske komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirani akt sprejemal na Evropski komisiji. Delegirani akt namreč niti ne preprečuje niti ne omejuje območja proizvodnje ‘hrvaškega terana’, pač pa ga, kot sortno vino, dovoljuje pridelovati po celotni vinorodni deželi hrvaške Istre," je še zapisal Bogovič.
Slovenija po besedah Židana uspela ohraniti zaščito terana
Na razsodbo se je odzval tudi Židan, ki je poudaril, da zaradi odločitve občuti "grenkobo". "A uspelo nam je, da smo ohranili zaščito terana," je dejal v izjavi za medije v prostorih državnega zbora. "Teran je samo in izključno slovensko vino," je poudaril Židan in zatrdil, da to priznava tudi Evropska komisija. Spomnil je, da so slovenski vinarji uspeli ob zaščiteni označbi porekla doseči dodatno zaščito terana, in sicer zaščito blagovne znamke. Ta prav tako varuje teran kot zgolj slovenski.
"Tisti, ki so izgubili z odločitvijo sodišča EU, so potrošniki," je poudaril Židan. Ne bodo namreč vsi potrošniki ločili vina teran od nekega drugega vina, ki se imenuje Hrvatska Istra, z manjšo pisavo pa je ob tem napisano ime vinske trte oz. grozdja teran, je menil. "Na dosedanje aktivnosti v zvezi z zaščito terana sem ponosen," je zatrdil Židan. Po njegovem je prav, da se je Slovenija borila, tudi s tožbo, in s tem skušala preprečiti zavajanje potrošnikov.
Na očitke, da Židan kot takratni minister za kmetijstvo ni dovolj komuniciral z Evropsko komisijo in Hrvaško, je sedanji poslanec SD poudaril, da je bilo sestankov z Brusljem ogromno. "Komisija je najprej želela izjemo, ki bi dovolila, da tudi na hrvaški steklenici piše teran," je spomnil Židan. S Hrvaško pa ni bilo o čem govoriti, je menil. "S sosednjimi državami smo se pogovarjali o odprtih zadevah - o kranjski klobasi, istrskem pršutu, varaždinskem zelju, kulenu in še marsičem. Za teran pa smo dobili zaščito že leta prej in ni bilo razloga, da bi se o njej pogovarjali z državo, ki zaščiti ni nasprotovala, ko smo jo uveljavljali, niti ko je vstopala v EU," je dejal.
Dodal je še, da takratna vlada ni imela veliko možnosti komunikacije znotraj Evropske ljudske stranke, iz vrst katere so sicer izhajali številni ključni odločevalci v zgodbi. Nenazadnje pa je prepričan, da če bi v zgodbi namesto Slovenije nastopali Nemčija ali Italija, "komisija ne bi nikoli sprejela takšnega delegiranega akta".
Glede morebitne pritožbe na sodbo sodišča je Židan spomnil, da vlado med drugim zavezuje sklep odbora DZ za kmetijstvo, naj pri zaščiti terana izkoristi vsa pravna sredstva. Je pa pred sprejemom odločitve treba natančno preučiti razsodbo, je še dodal.
