Janja Urbančič, ustanoviteljica Sočutne akademije, ki predstavlja podporo in informativno zbirališče sočutnih mamic in očkov ter vseh tistih, ki želijo resno in zavzeto pristopiti k osebni rasti in transformaciji, je pred dnevi na facebooku objavila zapis, zaradi katerega je marsikomu zledenela kri v žilah.
Napisala je, da so jo starši, s katerimi se srečuje v svoji praksi, opozorili na neko internetno mesto z grozljivo vsebino. »Na spletni strani, ki je sicer namenjena objavljanju fotografij, pedofili objavljajo slike otrok, ki jih dobijo na raznih družbenih omrežjih, te slike pa drugi pedofili komentirajo in se naslajajo nad njimi,« šokirana poroča in dodaja, da je spletno stran že naznanila Spletnemu očesu, ki se ukvarja s prijavami nezakonitih vsebin.
»Ne« kopalkam, goloti, spodnjemu perilu
Dejala je, da je starše že večkrat posvarila, da je objavljanje slik otrok na družbenih omrežjih precej nespametno početje. »Preden objavite svojo hčer ali sina, posebno v kopalkah, spodnjem perilu ali celo gole, razmislite, kaj se lahko zgodi s to fotografijo. Vprašajte se, koga imate med svojimi facebook prijatelji, ali poznate vsakega osebno? Enako to velja za slike, objavljene v facebook skupinah, v katerih imamo še bolj občutek, da je 'varno',« svari. Pravi, da je za pedofile vseeno, ali so otroci na slikah oblečeni ali ne, ali gre za kakšno posebno telesno pozo, »zanje je dovolj mikavno že, če vidijo najstnico, ki samo stoji na travniku, normalno oblečena, brez kakršnekoli izzivalne poze, s slušalkami na ušesih. Ste vedeli, da obstajajo celo priročniki za pedofile, v katerih so nasveti, kako se približati otroku oziroma kako pristopiti do staršev, da bodo potem prišli do njihovih otrok,« izpostavi Urbančičeva, tudi sama mama dveh osnovnošolskih otrok.
Spletno stran, ki jo omenja naša sogovornica, smo obiskali tudi mi. Ugotovili smo, da internetno mesto predstavlja zbirke fotografij različnih uporabnikov z vsega sveta, predvsem Evrope. Na prvi pogled je videti vse povsem v redu. Večinoma je moč videti kakovostne umetniške slike, na katerih lahko vidimo pokrajine, portrete in druge motive. A med vsemi kategorijami opazimo tudi take, ki vzbujajo skrb.
Deklice v bikinkah
Na internetni strani, o kateri izvemo samo, da ima rusko domeno, česa več o njenih ustanoviteljih ali administratorjih pa ne, najdemo tudi galerije z naslovi: Dekleta v oprijetih hlačkah, Mladenke v usnjenih pajkicah, Otroci v bazenu, Otroci v kopalkah, Otroci iz kampov, Moji najljubši otroci od 6 do 14 let, Čudovite deklice v bikinkah, Malčki v bazenih in podobno. Večinoma je do galerij moč dostopati prosto, nekatere pa so zaščitene tudi z geslom. Od pregledu prej omenjenih zbirk ugotovimo, da so na slikah tako dojenčki kot osnovnošolski otroci.
Opolzki komentarji
V arhivu objav najdemo tudi galerijo, poimenovano »Posebna galerija otrok s facebooka in instagrama«, kar daje jasno vedeti, da si je nekdo prilastil fotografije uporabnikov družbenih omrežij in jih naložil na omenjeno spletno stran. Objavljene slike je moč oceniti, pod njih pa lahko, kdor želi, zapiše tudi komentar. In prav komentarji izbrišejo vsak dvom namena teh galerij. Jasno je, da jih »uporabljajo« odrasli, da se naslajajo nad njimi.
Pod slikami 4-, 5- in 6-letnih malčkov, najstnic v kopalkah in dečkov v spodnjem perilu najdemo komentarje, kot so: »Ti boš moja«, »Kako bi te božal«, »Seksi si«, »Lepa ritka«, »Kako je luštna, videti je kot ena mala prostitutka«, »Punčko na sredini bi takoj« in podobno. Komentatorji, kar izvemo na podlagi skopih informacij z njihovih profilov, so večinoma Evropejci; največkrat Nemci, Francozi in Italijani. Večinoma gre za moške, mestoma tudi ženske, ki ne samo komentirajo, ampak fotografije otrok tudi objavljajo.
Prijavite jih
Andrej Motl s Spletnega očesa, ki predstavlja slovensko prijavno točko za vsebine sporne narave, poziva javnost, naj jih »v primeru, da naletijo na internetne strani, kot jih opisujete, vaši bralci opozorijo prek oddaje prijave na naši spletni strani www.spletno-oko.si. Tovrstne strani so žal na internetu razširjene in tudi prijave prejemamo relativno pogosto,« je razkril. Pojasnil je, da so pri svojem delu naslonjeni na 176. člen kazenskega zakonika, ki med drugim govori tudi o tem, da se kaznuje, kdor zase ali za drugega pridobiva, proizvede, razširi, proda, uvozi, izvozi ali drugače ponudi pornografsko ali drugačno seksualno gradivo, ki vključuje mladoletne osebe ali njihove realistične podobe, ali kdor poseduje tako gradivo ali pridobi dostop do takega gradiva s pomočjo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij, ali razkriva identiteto mladoletne osebe v takem gradivu.
Koliko je prijav
»Cilj delovanja prijavne točke je, da čim prej zagotovimo pregon in umik spornih gradiv z interneta. Če ugotovimo sum kršitve prej omenjenega člena, prijavo takoj posredujemo tako policiji kot tudi prijavni točki v državi, kjer se nahaja strežnik, ki gostuje sporno vsebino (z redkimi izjemami te vsebine gostujejo na tujih strežnikih). Naloga prijave točke v tujini, ki prejme našo prijavo v obdelavo, je nato ta, da o vsebini obvesti lastne organe pregona in ponudnika gostiteljstva, kjer gostuje sporna vsebina. Pri tem zasledujejo cilj, da sporna vsebina v čim hitrejšem času ni več dostopna uporabnikom spleta,« je razložil Motl.
Povedal nam je še, da so v letu 2018 organom pregona posredovali 159 primerov domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, med katere spadajo posnetki, ki prikazujejo hujše oblike spolnih zlorab otrok, ki prikazujejo otroke v erotičnih položajih, in drugi neprimerni posnetki, ki vključujejo otroke, kar je predstavljalo velik dvig v primerjavi z leti poprej (24 v letu 2017, 38 v letu 2016).
Na tej strani tudi slovenski otroci?
Iz Generalne policijske uprave so nam sporočili, da so v zvezi s spletno stranjo, o kateri pišemo, že prejeli prijave in še vedno jih dobivajo. »Prišle so od slovenske prijavne točke Spletno oko. V vseh primerih je bil strežnik, na katerem so se nahajale sporne vsebine, v tujini, predvsem v Rusiji in na Nizozemskem. O vseh primerih smo oziroma se obvesti varnostne organe teh držav,« so povedali in pojasnili, da do zdaj niso prejeli prijave slovenskih staršev, da bi na konkretni spletni strani opazili fotografije svojih otrok.