Kot so pojasnili predstavniki ministrstev za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo omogoča povezovanje sistema socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe z namenom celostne oskrbe uporabnika in povezuje vse sisteme, znotraj katerih bodo uporabniki prehajali glede na svoje potrebe. Posameznik bo lahko koristil storitve na domu ali v instituciji.
Za zagotovitev pravic iz predloga zakona se iz obstoječih javnih virov prenese 305,22 milijona evrov, dodatno pa je treba zbrati 335,85 milijona evrov. Z dodatno zbranimi sredstvi želijo omogočiti, da osebe s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic, ki bodo v celoti financirane iz javnih virov. Predlog zakona s tem omogoča, da uporabniki prejmejo storitve, ki jih potrebujejo, ne glede na njihov socialno-ekonomski status ali brez dodatnih obremenitev njihove družine ali lokalnih skupnosti
Tako bi prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se za 0,4 odstotne točke znižala prispevna stopnja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, je pojasnila v. d. generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdija Kobal Straus. Po njenih besedah bi tako posameznik z minimalno plačo v sveženj za dolgotrajno oskrbo prispeval mesečno 11 evrov, enak delež tudi njegov delodajalec, posameznik s povprečno plačo 21 evrov, za upokojence pa bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini sedem evrov.
Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem bi bil lahko posameznik upravičen tudi do storitev, ki niso vključene v osnovni paket storitev dolgotrajne oskrbe, denimo do namestitvenih storitev.
Po mnenju ministra, pristojnega za socialo, Janeza Cigler Kralja je ključno, da bo nov sistem, ki ga zakon prinaša, ljudem omogočil, da čim dlje ostanejo doma. Če morajo v institucijo, pa jim je treba zagotoviti dostojanstveno bivanje, za kar so predvideli tri tipe domov glede na potrebe starejših, ki v njih živijo, to so bivalni, oskrbni in negovalni dom, je navedel. Ob tem je pojasnil, da večina domov ostane v domeni njegovega ministrstva, s čimer ohranjajo socialni vidik bivanja starejših v domovih.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob predstavitvi spomnil na dolgo pripravo zakonskega besedila, izrazil pa prepričanje, da so našli veliko rešitev za odgovore na pereča vprašanja, ki se pojavljajo pri starejši populaciji. Javna razprava o zakonu bo po njegovih navedbah trajala 45 dni, odvisno od pripomb pa jo bodo lahko tudi podaljšali.
