Medtem ko so s hrvaške obale in tudi s severnega Jadrana že pred časom poročali o pomorih leščurjev zaradi napada zajedavca, raziskovalci slovenskega morja tega doslej niso opazili oziroma potrdili.
So pa predvidevali, da če se bodo pomori leščurjev zaradi napada zajedavca začeli tudi pri nas, bo to pri nas konec poletja in v začetku jeseni. "Tako da bo zdaj treba spremljati, kaj se dogaja in v kakšnem obsegu," je dejal Mavrič.
Že novembra lani so slovenski raziskovalci preventivno preselili 75 leščurjev iz Portoroškega zaliva v Škocjanski zatok. Spomladi so ugotavljali, da je stanje te populacije dobro, kakšno je njihovo stanje zdaj, pa trenutno ni znano. Poleti namreč zaradi gnezditev ptičev niso bili v Škocjanskem zatoku. Razmere bodo ponovno pregledali v začetku septembra, je napovedal.
Italijanski kolegi so že pred časom v severnem Jadranu tudi s testiranji potrdili prisotnost smrtonosnega zajedavca, ki so ga v Sredozemlju, edinem bivalnem okolju leščurja, prvič odkrili konec poletja 2016, in sicer v Španiji.
Za omenjenega zajedavca, ki je iz roda haplosporidium, je doslej znano, da načeloma ne povzroča pogina, kadar je temperatura vode nizka, torej v zimskih mesecih, ampak se pomori pojavijo z višanjem temperature vode. Smrtnost prizadetih leščurjev pa je skorajda 100-odstotna.
Veliki leščur (pinna nobilis) je zavarovana vrsta školjke in je sredozemski endemit. Je največja školjka v Sredozemlju, zraste lahko do 1,2 metra. Najvišje poznane gostote naseljenosti leščurja so prav ob slovenski obali, v morskih travnikih, do globine od šest do osem metrov.
