Povprečna bruto plača je junija znašala 1812,72 evra, kar je nominalno 4,2 odstotka, realno pa 5,4 odstotka manj kot maja. Povprečna neto plača je bila s 1175,47 evra še nižja, in sicer nominalno za 5,5 odstotka, realno pa za 6,7 odstotka. Znižanje je v precejšnji meri posledica prenehanja izplačil kriznega dodatka, je objavil državni statistični urad.
Povprečna bruto plača je bila sicer glede na lanski junij višja za 5,5 odstotka nominalno, realno pa za 5,8 odstotka.
Bruto plača za junij letos bi se, če bi se povprečna plača izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur, in ne glede na število zaposlenih oseb, glede na bruto plačo za maj nominalno znižala za 7,3 odstotka.
"Znižanje povprečne plače za junij 2020 glede na plačo za maj 2020 je bilo v precejšnji meri posledica prenehanja izplačil kriznega dodatka v skladu z interventnim zakonom in/ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami za opravljeno delo v času epidemije covida-19, delno pa tudi uvedbe subvencije za delo s skrajšanim delovnim časom - to je povzročilo povečanje števila zaposlenih oseb, ki so opravljale delo z delovnim časom, krajšim od polnega delovnega časa," so v današnji objavi zapisali v statističnem uradu.
Povprečna bruto plača za junij je bila v primerjavi s plačo za maj nižja v obeh sektorjih, v javnem sektorju za 4,6 odstotka (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 5,1 odstotka), v zasebnem sektorju pa za 3,3 odstotka.
Najvišja je bila v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer je znašala 2905,56 evra. V tej dejavnosti se je glede na povprečno bruto plačo za maj tudi najbolj zvišala, za 12,2 odstotka, in sicer predvsem zaradi višjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za junij. Povprečna plača se je najbolj znižala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, za 13,7 odstotka.