O reji

»Če je kokoš 'srečna', so tudi njena jajca boljša«

Senka Dreu / Štajerski tednik
28. 8. 2019, 06.51
Deli članek:

Slovenec v povprečju porabi 192 jajc. Stopnja samooskrbe z njimi je sicer v Sloveniji visoka, v letu 2017 je bila kar 90-odstotna. Raziskali smo, v kakšnih razmerah živijo te živali.

S.D.
Najmlajša člana družine Paldauf iz Vučje vasi, Evina in Nel, se rada igrata z domačimi kokošmi.

Kmetije si nekoč ni bilo mogoče predstavljati brez jate kokošk, ki so čez dan zadovoljno kokodakale po dvorišču, stikale za zrni in ubogljivo sledile petelinu, noč pa preživele v kurniku, kjer so tudi znesle jajca. Intenzivne oblike kmetovanja, grožnja z epidemijo ptičje gripe in drugačen način življenja pa so povzročili, da so kokoši tako rekoč izginile s kmečkih dvorišč in travnikov in postale zgolj romantična podoba iz preteklosti.

To prinese več denarja

Uvoz, izvoz

Slovenija je lani izvozila za 4,4 milijona evrov jajc, uvozila pa jih je za 1,7 milijona evrov. Največ jih izvozimo na Hrvaško, največ pa jih uvozimo iz Litve.

Zaradi večjega zaslužka so se namreč pojavile donosnejše oblike reje kokoši, kot sta baterijska in hlevska, pri katerih se živali intenzivno krmi, tudi dodatno stimulira s svetlobo. »Kokoši iz take reje imajo seveda bistveno višjo nesnost kot tiste iz navadne domače reje, pri kateri si žival večinoma sama poišče hrano, kmet pa doda kvečjemu nekaj doma pridelane koruze, pšenice in ječmena. Ker so se spremenili standardi bivanja in urejenosti okolja tudi na kmetijah, danes prosto sprehajanje in kakanje kokoši po dvorišču ni več nič kaj romantično, zato so tisti, ki kokoši še imajo, njihov bivalni prostor večinoma ogradili. Ko je grozila ptičja gripa, pri nas je bilo to dvakrat, v letih 2006 in 2017, pa je bila prepovedana prosta reja perutnine, stroge ukrepe biološke varnosti, kot so menjava obleke in obutve pri vstopu in izstopu iz objektov, kjer se je zadrževala perutnina, namestitev razkuževalnih barier, umivanje in razkuževanje rok, omejevanje dostopa drugih ljudi in živali do perutnine, je močno forsirala tudi Perutnina Ptuj, zaposleni v PP doma niso smeli rediti kokoši; vse to skupaj je botrovalo dejstvu, da so ljudje doma pač opustili prosto rejo kokoši,« je povedal ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak.

S.D.
Tradicionalne proste reje kokoši brez ograje, kot je ta v Gočovi v občini Sveta Trojica, skoraj ni več.

»Kot rečeno, takšna kokoš znese manj jajc, so pa zagotovo bolj kompaktna in aromatična, saj je kokoš svobodna in 'srečna', zato so seveda tudi njena jajca boljša.« Po nekaterih podatkih vsebujejo jajca, ki jih nesejo kokoši, ki se lahko pasejo na prostem, si same poiščejo hrano, travo, kamenčke ali pesek za trdnost jajčnih lupin, za priboljšek pa dobijo na primer še nekaj koruze, manj skupne maščobe, nasičenih maščobnih kislin in holesterola, več vitaminov in drugih zaščitnih snovi, torej so tudi veliko bolj zdrava.

Kje kupiti prava domača jajca

Zanimalo nas je, kje, če sploh, je še mogoče kupiti prava domača jajca. Kmetje namreč lahko na domu prodajajo svoje pridelke, kamor poleg krompirja, zelenjave in prašičev spadajo tudi jajca, vendar potrebujejo najmanj nekaj deset kokoši, če hočejo dobiti dovolj jajc tudi za prodajo. Cena za deset jajc iz proste reje je na Štajerskem skoraj brez izjeme dva evra, se je pa treba kar potruditi, da rejca tudi najdete.

Kokoši Dušana Potočnika s Ptujske Gore v občini Majšperk živijo na prostem, a so ograjene z mrežo. »Imamo jih 50, kar pomeni, da nekih bistvenih viškov jajc nimamo; česar ne porabimo sami, pa prodamo večinoma stalnim strankah.«

Tudi Andrej Cvetko iz Grajenščaka pri Ptuju ima zagotovljen odkup. »Naše kokoši, približno 60 jih je, so zelo pridne, saj je njihova nesnost kar 90- do 95-odstotna, poleg hrane, ki si jo najdejo same, jim damo še domačo koruzo, ječmen in pšenico. Reklame ne potrebujemo, saj vse prodam v službi.«

S.D.
Sodoben kurnik, v katerem kokoši nesejo jajca.

Komaj dohajajo povpraševanje

Na kmetiji Paldauf v Vučji vasi v občini Križevci imajo v prosti reji trenutno 80 do 90 kokoši; ker imajo veliko prostora, razmišljajo, da bi jato povečali. »Na voljo imamo namreč 40 arov, torej je za kokoši dovolj prostora, seveda ograjenega. Povpraševanje po naših jajcih je veliko, kupujejo tako javni zavodi kot zasebniki. Ker prosta reja ni intenzivna in kokošim dodajamo le še naša žita, je njihova povprečna donosnost 80-odstotna, odvisno od same kokoši pa tudi od vremena,« pravi mladi prevzemnik Igor Paldauf, ki se spogleduje z ekološko pridelavo, saj je šel v postopek pridobivanja certifikata za ekološko rejo kokoši.