Ob boku Burdž Kalifi in stolpnici ECB

FOTO: Grdi raček med lepoticami: slovenska stavba med najdražjimi na svetu

L.T.
27. 8. 2019, 18.54
Posodobljeno: 27. 8. 2019, 18.54
Deli članek:

To je seznam najdražjih stavb na svetu, kot so ga sestavili uredniki spletne enciklopedije Wikipedia. Čeprav smo majhna država, smo se uspeli prebiti med najrazkošnejše hotelske komplekse in najnaprednejše bolnišnice.

Profimedia
Sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu v Nemčiji.

S ceno 100 milijard ameriških dolarjev je najdražji gradbeni megaprojekt na svetu mošeja Masdžid al Haram v Meki. Sledijo ji Mednarodni termonuklearni eksperimentalni reaktor v Franciji (25 milijard), hotelski kompleks Abradž Al Bait v Meki (15 milijard), jedrska elektrarna Olkiluoto 3 na Finskem (6,16 milijarde), kazino Marina Bay Sands v Singapurju (5,5 milijarde), korporativni sedež podjetja Apple v Združenih državah (5 milijard), turistični kompleks Resorts World Sentosa v Singapurju (4,93 milijarde), turistični kompleks Wynn Palace v kitajskem Macau (4,2 milijarde), kazino in hotel The Cosmopolitan v ZDA (4,1 milijarde), Svetovni trgovinski center v ZDA (3,8 milijarde), sedež korporacije Lotte v Južni Koreji (3,11 milijarde), luksuzni hotel Emirates Palace v Združenih arabskih emiratih (3 milijarde), romunska parlamentarna palača (3 milijarde), Univerzitetni klinični center Karolinska na Švedskem (2,7 milijarde), kazinojski kompleks Wynn v ZDA (2,7 milijarde), kazino in hotel Venetian Macau v kitajskem Macau (2,4 milijarde), kazino in hotel City of Dreams v kitajskem Macau (2,4 milijarde), bolnišnica Royal Adelaide v Avstraliji (2 milijardi), poslovni nebotičnik Taipei 101 na Tajvanu (1,8 milijarde), hotel in kazino The Palazzo v ZDA (1,8 milijarde), poslovni nebotičnik Lakhta Center v Rusiji (1,77 milijarde) ter hotel in kazino Bellagio v ZDA (1,6 milijarde). To je seznam stavb, ki so nas prehitele po vrednosti investicije.

Sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu, Nemčija

Profimedia
Sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu, Nemčija

1,57 milijarde ameriških dolarjev

Leta 2015 izgrajen sedež Evropske centralne banke je bil postavljen nad grosističnim trgom Grossmarkthalle v Frankfurtu. Za znesek 1,6 milijarde ameriških dolarjev so evropski centralni bankirji dobili dva stolpa, ki sta medsebojno povezana na štirih nadstropjih, višji od njiju pa se vzpenja 185 metrov visoko.

Stadion Wembley v Londonu, Združeno kraljestvo

Profimedia
Stadion Wembley v Londonu, Združeno kraljestvo

1,5 milijarde ameriških dolarjev

Stadion, ki lahko gosti vse tja do 90 tisoč gledalcev, so v Londonu odprli leta 2007. Za ceno 1,5 milijarde ameriških dolarjev so Londončani dobili nogometni stadion, ki je primeren tudi za koncerte. Gledalci so v njem zaradi pokritih sedišč zaščiteni pred vremenom, z znamenitim lokom pa predstavlja tudi lokalno znamenitost.

Stadion Yankee v New Yorku, ZDA

Profimedia
Stadion Yankee v New Yorku, ZDA

1,5 milijarde ameriških dolarjev

Po nekaterih ocenah najdražji kadarkoli postavljeni stadion so leta 2009 odprli v New Yorku. Vanj se lahko zgnete do 50 tisoč ljubiteljev bejzbola. Izgradnja ni bila brez škandalov, neki gradbeni delavec je namreč v temelje zakopal majico z imenom igralca Red Soxov Davida Ortiza z namenom, da bi yankeeje uročil. Potem ko so ga sodelavci razkrili, je moral pomagati pri izkopavanju majice.

Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj

Bobo
Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.

1,6 milijarde ameriških dolarjev

Med velike in slavne smo se Slovenci prebili s povsem navadno termoelektrarno, ki pri slabih 600 megavatih nazivne moči sploh ne spada med večje. Resda gre za tehnološko izjemno napreden energetski kompleks, vendar kriminalisti in tožilstvo še vedno niso prišli povsem do dna vprašanju, zakaj je projekt, ki mu je končno zeleno luč prižgala vlada Boruta Pahorja, slovenske davkoplačevalce stal toliko denarja in ali je bil morda preplačan.

Teš sicer opravlja svoje poslanstvo in državi zagotavlja energetsko varnost in suverenost, vendar so pri tem projektu kratko potegnili velenjski rudarji, v imenu katerih so šesti blok gradili predstavniki tako imenovanega šaleškega lobija. Tedaj so cinično govorili, da bodo s termoelektrarno rešili rudarske službe, na koncu pa so prenizko določili odkupno ceno premoga. Za slednje je znova politično odgovorna vlada Socialnih demokratov, ki ji je tedaj kot premier načeloval Borut Pahor.

Objekt bo verjetno do konca svoje življenjske dobe tvoril izgubo.

Burdž Kalifa, Dubaj

Profimedia
Burdž Kalifa, Dubaj

1,63 milijarde ameriških dolarjev

Trenutno najvišji nebotičnik na svetu je bil odprt leta 2010, stal pa je približno toliko kot naša termoelektrarna. Zgradba je resda bila postavljena s praktično suženjsko delovno silo iz južne Azije, delavcem so med delom na gradbišču vzeli potne liste, prijavljenih pa je bilo tudi več samomorov. Zaradi tega je bila končna cena tudi primerno nižja, ne glede na to pa je Burdž Kalifa konceptualno odgovorila na več inženirskih dilem, po njej pa se bodo zgledovali vsi nadaljnji nebotičniki.

Tesla Gigafactory 1, ZDA

Reuters
Tesla Gigafactory 1, ZDA

1,3 milijarde ameriških dolarjev

Ogromna tovarna v ameriški zvezni državi Nevada je prve akumulatorje za električne avtomobile začela proizvajati leta 2016. Gre za tovarno avtomobilskega podjetja Tesla, ki mu je do nedavna predsedoval Elon Musk. Zaposluje 3000 ljudi, guverner Nevade Brian Sandoval pa ocenjuje, da bo v zvezno državo v dveh desetletjih prinesla 100 milijard ameriških dolarjev pozitivnih ekonomskih učinkov.