Filo je bogoslužje vodil ob sodelovanju katoliškega škofa Petra Štumpfa, zbrane pa so nagovorili tudi predsednik Borut Pahor, častni škof evangeličanske cerkve Geza Erniša in katoliški nadškof Alojzij Cvikl. Bogoslužja sta se med drugimi udeležila tudi predsednik vlade Marjan Šarec in predsednik DZ Dejan Židan.
Pahor je v nagovoru dejal, da so nas domala vsi praznični dogodki ob obletnici, tudi govori in maše, močno in iskreno nagovarjali k sožitju, hkrati pa poudarjali dolžnost za ohranitev lastne narodne istovetnosti in odgovornost za spoštovanje istovetnosti drugih.
Spomnil je na besede škofa Petra Štumpfa v pridigi pred tednom, ko je dejal, da "če bi se sonce tega prijateljstva kdaj hotelo zmračiti, potem naj raje prej izgine tisti dan in tista ura, kot pa da se to zgodi. Bolje je, da nas ni, kot pa da smo, a si nismo dobri sosedje in prijatelji."
Te močne besede so mi odzvanjale med polaganje venca žrtvam druge svetovne vojne in rasnega, nacionalnega ter ideološkega fanatizma iz obdobja po drugi svetovni vojni, zato niti za en sam trenutek ne smemo zmotno misliti, da nam je dopuščena nemarna ravnodušnost glede nestrpnosti vseh vrst, je poudaril Pahor.
"V teh prekmurskih in slovenskih slovesnostih sem s spoštovanjem in velikim strinjanjem poslušal sporočila različnih govornikov, ki so v različnih jezikih podčrtali pomen svojega lastnega jezika za njihov narodni značaj, a hkrati v neki meri razumevanja do spoštovanja drugih narodnih značajev in njihovega jezika. To je bila čudovita glasba za ušesa današnjega nemirnega sveta," je med drugim povedal predsednik.
Škof Erniša je dejal, da vsak narod živi, dokler v njem živi njegov duh, pri Prekmurcih pa ga je bilo dovolj, škof Cvikl pa združitev označil z besedami dar, priložnost in izziv ter prav tako izpostavil sožitje veroizpovedi in narodov.
Filo je v pridigi združitev označil za enega od mejnikov v zgodovini slovenskega naroda in se Bogu zahvalil za možnost slovenskega bivanja, mišljenja, ustvarjanja in verovanja v skupni domovini Sloveniji. Prva in najpomembnejša značilnost Prekmurcev je po njegovih besedah neverjetna zvestoba slovenstvu tako v jeziku kot v zelo bogatem prekmurskem slovstvu, omenil pa je tudi, da se je besedna zveza "slovenski narod" v slovenskem jeziku prvič pojavila prav v Prekmurju.
Vsem narodnim buditeljem smo dolžni priznanje in hvaležnost, je nadaljeval Filo, knjižni jezik ter tiskano knjigo že v 16. stoletju pa označil kot zgodovinsko srečo, saj so nas slovenski reformatorji Primož Trubar, Jurij Dalmatin in mnogi drugi v želji, da naj bo liturgični jezik vsakomur razumljiv in da naj vsak jezik slavi Boga tako, kot je to zapisano v Svetem pismu, zelo zgodaj postavili ob bok mnogo večjim, razvitim in kulturnim evropskim narodom, je dejal Filo.
"Vera v čisti evangelij Jezusa Kristusa, ki je od človeka terjala ljubezen do lastnega naroda, skrb za izobrazbo in vsesplošni napredek, so prispevali k temu, da se smemo slovenski evangeličani danes skupaj s katoličani, z drugače verujočimi in z drugače mislečimi, z ljudmi različnih etničnih pripadnosti, skupaj veseliti svoje preteklosti," je poudaril škof. Spomnil je tudi na Martina Lutra, ki se je spraševal, kako priti v nebesa, in si sam odgovoril, da je treba najprej izpolniti naše odgovornosti na zemlji.
"Naše iskreno sporočilo današnjega srečanja je, da v duhu evangelija, ki je toliko stoletij prežemal prekmurskega vernega človeka in ki nas kliče k sožitju tudi danes, želimo strpno sosedstvo, prijateljstvo, sodelovanje in mir z vsemi. Le s strpnostjo, toleranco in medsebojnim sodelovanjem se je namreč mogoče boriti za narodov blagor," je še povedal Filo.
