Na Darsu ocenjujejo, da bi lahko po najboljšem scenariju začeli graditi konec leta, a bi lahko vnovične pritožbe dela še zamaknila. Avstrijci medtem drugo cev kopljejo že od lanskega septembra. Zaenkrat so izkopali okoli 1,5 kilometra predora od 4,5 kilometra, kolikor morajo izkopati na avstrijski strani. Slovenski del je dolg 3,5 kilometra. Avstrija in Slovenija naj bi sicer po prvotnih načrtih mejo prebili leta 2022.
Podjetji Kolektor in Gorenjska gradbena družba sta zahtevka za revizijo vložili, ker se nista strinjali z odločitvijo Darsa, da bo izvajalca del izbral s pogajanji oz. je k oddaji ponudbe povabil tudi turško podjetje Cengiz. Zdaj, ko je Državna revizijska komisija zahtevka zavrnila, lahko upravljavec državnih cest nadaljuje s postopkom.
Kot so pojasnili na Darsu, so trenutno v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Ponudnikom so poslali zahteve za predložitev dokazil za ugotavljanje razlogov za izključitev. "Predvidevamo, da bomo odločitev o tem, s katerimi ponudniki bo Dars izvedel pogajanja, izdali do sredine septembra," so pojasnili na Darsu.
Tudi na ta sklep Darsa se bodo sicer lahko ponudniki pritožili. Šele po koncu te faze pa bo Dars izdal sklep o izboru izvajalca za gradnjo druge cevi karavanškega predora, a so pritožbe možne tudi na ta sklep.
Po izbiri pritožbe
Dars je sicer lani za izvajalca del že izbral turško podjetje Cengiz, ki je z 89,3 milijona evrov podal za najmanj 15 milijonov evrov cenejšo ponudbo od ostalih osmih ponudnikov, a se je postopek zaradi pritožb neizbranih ponudnikov znašel na Državni revizijski komisiji. Ta je konec novembra odločila, da je izbrana Cengizova ponudba zaradi sprememb v času samega postopka nedopustna in je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila. Dars se je nato odločil postopek izpeljati s pogajanji s šestimi ponudniki.
K oddaji ponudb so poleg Cengiza in GGD v sodelovanju s češkim Metrostavom (njihova osnovna ponudba po poročanju Dnevnika znaša 104,4 milijona) pozvali še podjetja Implenia Österreich v konzorciju z Implenia Švica in CGP Novo mesto (114,8 milijona evrov), Kolektor CGP z Rikom in turškim Yapi Merkezijem (109,4 milijona), sarajevski Euroasfalt s Cestnim podjetjem Ptuj (106,3 milijona) ter grški J&P Avax (vredna 115 milijonov evrov).
