Tokrat naj bi bilo drugače, saj pobuda ne prihaja iz politike, ampak z občinske ravni prek državnega sveta s podporo predsednika republike Boruta Pahorja. Prav tako predloga o delitvi države na pokrajine ne pripravljajo politiki, ampak strokovnjaki. Zagotovo se tudi zato zdajšnja oziroma predlagana razdelitev Slovenije na pokrajine razlikuje od vseh prejšnjih.
Razdelitve Slovenije
V Sloveniji poznamo nekaj razdelitev na pokrajine, od te delitve, po kateri se naša država deli na Gorenjsko, Štajersko, Prekmurje, Koroško, Notranjsko, Primorsko in Dolenjsko, do geografske razdelitve, pri kateri imamo Slovenijo razdeljeno na Alpsko Slovenijo, Predalpsko Slovenijo, Panonsko Slovenijo, Dinarsko-kraško in Sredozemsko Slovenijo. Poznamo tudi razdelitev države na statistične regije, ki jih priznava tudi Evropa. V tem primeru je Slovenija razdeljena na Pomursko, Podravsko, Savinjsko, Koroško, Zasavsko in Posavsko regijo, Jugovzhodno Slovenijo, Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško, Obalno-kraško ter Primorsko-notranjsko statistično regijo. A prave razdelitve na pokrajine, kjer bi bila upravna središča na srednji ravni, se pravi vmes med lokalno – občinsko in državno ravnijo, nimamo.
Propadli poskusi ustanovitve pokrajin
Do zdaj sta bila sicer dva poskusa razdelitve Slovenije. Prvi konkreten predlog je predlagala prva Janševa vlada in je predvideval uvedbo 14 pokrajin, drugi predlog je pripravila vlada Boruta Pahorja in je govoril o ustanovitvi šestih do osmih pokrajin. Iz obeh predlogov ni bilo nič. Aktualni predlog je ustanovitev 11 pokrajin. Boštjan Brezovnik z mariborske pravne fakultete, ki je vodil delovno skupino, ki je pripravila predlog, je poudaril, da je največja razlika novega predloga z ostalimi, da so zdaj za izhodišča regijske delitve vzeli mestne občine. Osemnajst funkcionalnih regij so prilagodili 11 mestnim občinam in zato 11 pokrajin, ki so po njegovem prepričanju dejanski odraz navezanosti ljudi po posameznih regijah na mestne občine. Brezovnik meni, da bi lahko bil predlog, ki je pred dnevi prišel v javnost, realiziran, saj gre za strokovno razdelitev na pokrajine in ni političen predlog, kot sta bila zgoraj omenjena, ki ju je pokopala prav premajhna politična podpora v parlamentu.
Zadržki
Čeprav je ustanovitev regij, kot rečeno, nujna zaradi policentričnega razvoja, pasti vseeno obstajajo. Ena je po Brezovnikovih besedah zagotovo razbohotenje državne uprave, če bi pokrajinske enote prekomerno zaposlovale ljudi. V tem primeru bi se lahko v pokrajinskih enotah zaposlilo tudi nekaj tisoč ljudi. A po besedah nekdanjega ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivana Žagarja, ki je resor vodil v prvi Janševi vladi, do tega bržčas ne bo prišlo, če bodo upoštevali smernice, ki jih je on predlagal v svojem predlogu o ustanovitvi pokrajin. »Takrat za ustanovitev in delovanje niso bile predvidene nobene dodatne finančne obremenitve za proračun, projekt pa je bil zastavljen kadrovsko nevtralno,« je dejal Žagar. Kadre so nameravali dobiti s prerazporeditvijo ljudi iz upravnih enot. Tudi Brezovnik je povedal, da zasledujejo ta cilj, da bi večino ljudi na pokrajinska upravna središča prerazporedili iz upravnih enot.
Da s projektom tokrat mislijo resno, kaže tudi konkretna časovnica. Strokovnjaki bodo predlog spreminjali in dopolnjevali do konca septembra. Upoštevati nameravajo tudi pobude nekaterih mejnih občin, ki so izrazile željo, da bi raje pripadale drugi pokrajini, kot je predlagano. Končni predlog naj bi bil nato oblikovan 18. oktobra letos in že 24. oktobra bi se dobili pri predsedniku republike. Konec leta naj bi državni svet vložil predlog v parlamentarno obravnavo. Pripravljavci predloga upajo, da bodo politiki upoštevali potrebe ljudi in ne bodo na prvo mesto postavljali političnih interesov. Nemara bo pri ustanavljanju pokrajin pomagalo tudi dejstvo, da je bil premier Marjan Šarec župan in bi moral vedeti, kako pomembna je ustanovitev pokrajin za razvoj države.
