Toda tako na SDH kot v DUTB vodilni teh podatkov niso pripravljeni javno razkriti. Pri tem so se skrili za pravne predpise. Člani uprave SDH so Igor Kržan (predsednik), Andrej Božič in Boštjan Koler, v nadzornem svetu pa so Karmen Dietner (predsednica), Damjan Belič, Janez Vipotnik in Duško Kos. Prosili smo jih za podatke o njihovem celotnem premoženjskem stanju. Za vse nepremično (hiše, stanovanja ...) in premično premoženje (vozila, plovila …), gotovino (koliko), vrednostne papirje oziroma deleže (kateri, katere družbe, koliko), depozite (kje, koliko), morebitne kriptovalute (katere, koliko).
Po zakonu jim ni treba razkrivati podatkov
Iz družbe so nam namesto podatkov o premoženju poslali odgovor, da so člani uprave SDH in njegovega nadzornega sveta zavezanci za nadzor nad premoženjskim stanjem po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK). Skladno z določili tega zakona morajo najpozneje v enem mesecu po nastopu ali prenehanju funkcije ali dela komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju, po zakonu pa so dolžni KPK obveščati o spremembah premoženjskega stanja, ki presega 10 tisoč evrov. ZintPK v 46. členu določa, da so javno dostopni podatki le v delu, ki se nanaša na dohodke in premoženje, pridobljeno v času opravljanja funkcije oziroma dejavnosti. Dodali so še, da SDH na svojih spletnih straneh v okviru informacij javnega značaja objavlja mesečne prejemke članov uprave in nadzornega sveta SDH, dogovorjeno višino odpravnine (uprava) in skupno višino neto izplačanih prejemkov v koledarskem letu.
Podoben je bil tudi izkupiček enakega vprašanja, poslanega vodstvu DUTB. Tam so izvršni direktorji Matej Pirc (glavni), Andraž Grum in Bojan Gantar, neizvršni direktorji (organ nadzora) pa so Aleksander Lozej, Mitja Križaj, Tomaž Besek, Marko Tišma in Španec Barba Silvela Juan. Iz DUTB so odgovorili, da so po zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) (9. člen) člani upravnega odbora (torej vsi našteti) zavezanci za prijavo premoženjskega stanja in sprememb tega stanja v skladu z določbami zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Za prijavo zavezancev, prijavo premoženjskega stanja teh oseb in nadzor nad njim se za DUTB in člane upravnega odbora v celoti uporabljajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Nadzor nad izvajanjem te določbe opravlja KPK. »Ker torej ZUKSB ne zahteva javnega razkrivanja podatkov o premoženjskem stanju članov upravnega odbora, DUTB teh podatkov ne razkriva medijem in javnosti.«
KPK ni objavila ničesar
V bistvu so s tem zadnjim stavkom povedali vse. Kljub temu da jim je bilo zaupano poslovanje (in nadzor nad tem) z milijardami evrov državnega premoženja, so podatke o svojem lastnem premoženju pripravljeni razkriti zgolj, če bi jih v to zakonsko prisilili. Trenutno pa jih seveda noben zakon k temu ne sili, pač pa morajo KPK pošiljati zgolj obvezne podatke. A tudi od slednje nismo pridobili nobenega podatka o premoženju. Na našo prošnjo za podatke o vsem premoženjskem stanju vodilnih v SDH in DUTB so najprej vehementno razložili, da nam teh informacij »komisija zaradi varstva osebnih podatkov ne more posredovati. Svetujemo vam, da se glede tega obrnete neposredno na navedene osebe«. Toda kar tako se nismo dali. V skladu s 46. členom zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je namreč določeno, da so podatki o premoženjskem stanju zavezancev (med njimi so tudi vodilni v državnih družbah) javno dostopni v delu, ki se nanaša na dohodke in premoženje, pridobljeno v času opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti. V tem konkretnem primeru gre za poslovodne osebe državnih gospodarskih družb. Zato smo jih še enkrat prosili, naj nam pošljejo vsaj te podatke. Žal neuspešno. Njihov odgovor je bil tokrat daljši. Pravijo, da KPK že od sprejema tega zakona in njegove novele »opozarja na neustreznost določb 46. člena ter težave, s katerimi se v povezavi z objavo premoženjskega stanja zavezancev srečuje«.
Vse skupaj je nekoliko zapleteno, kot je po navadi pri naših zakonih. Izkupiček pa je seveda ničen. Kot so pojasnili, KPK ne more javno objaviti evidence o nesorazmerno povečanem premoženju iz 45. člena zakona, ker podatki iz te evidence niso javno dostopni. Na podlagi drugega odstavka 76. člena zakona komisija vodi za premoženjsko stanje dve evidenci, in sicer evidenco zavezancev iz prvega odstavka 41. člena in drugo za nesorazmerno povečano premoženje. Na podlagi 46. člena zakona pa je komisija dolžna objaviti le podatke o premoženjskem stanju zavezancev (razen oseb, odgovornih za javna naročila, in uradnikov državne revizijske komisije), ki se nanašajo na dohodke in premoženje, pridobljeno med opravljanjem javne funkcije in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti. Vendar niti teh niso objavili. Pravijo, da je razlogov za to več.
Ne zmorejo kontrole
Ob pripravi podatkov za javno objavo je komisija naletela na težave, ki jih samostojno, torej brez sodelovanja s samimi zavezanci, težko razreši. Pogosto je iz obrazcev za poročanje podatkov o premoženjskem stanju, ki jih zavezanci elektronsko pošljejo komisiji, razvidno, da pri njihovem navajanju podatkov nastajajo napake oziroma prihaja do napačnega razumevanja samega obrazca, zavezanci sami pa uporabijo tudi napačne obrazce za poročanje o premoženjskem stanju. Poleg tega zakon na primer ne predvideva objave premoženja, ki je v obdobju opravljanja funkcije odsvojeno in bi objava le delne informacije ustvarila popačeno sliko zavezanca. Trenutno je zavezancev 16.932, novela zakona, ki naj bi jo parlament obravnaval jeseni, pa predvideva še dodatne skupine zavezancev. »Zaradi tega je nadzor nad pravilnim poročanjem v danem trenutku ob kadrovskih virih, ki jih komisija ima, zelo težko izvajati,« pravijo. Prav tako tudi informacijska podpora ni dovolj popolna, da bi lahko avtomatizirano izvajali nadzor in objavljali podatke o pridobljenem in odsvojenem premoženju na način, ki ne bi omogočal identifikacije posameznega premoženja.
Dodali so, da se komisija teh omejitev zaveda že dlje časa, zato je začela aktivno reševati težave. Med drugim je v noveli predlagala objavo celotnega premoženja (obrazcev) natančno določene skupine zavezancev, s tem pa bi odpravili vse dileme glede načina objave le selektivnih podatkov o premoženjskem stanju. Hkrati skupaj z ministrstvom za javno upravo poskušajo posodobiti način poročanja o premoženjskem stanju, da bi bistveno olajšal obveznosti zavezancev in hkrati zmanjšal število nehotenih napak, ki jih v procesu izpolnjevanja premoženjskega stanja ti naredijo. Nov način sporočanja premoženjskega stanja bo potekal preko e-uprave. »Z veliko optimizma pričakujemo, da bo na voljo zavezancem že v letošnjem letu. To je ključna pridobitev, ki bo izhodišče za dejansko objavo podatkov iz 46. člena ZintPK,« sporočajo.Zaradi opisanih omejitev kot tudi varovanja osebnih podatkov nam tako zahtevanih podatkov ne morejo dati.
Butale
Da, prav ste prebrali. Celo pri sami KPK opozarjajo, da je poročanje o premoženjskem stanju zdaj preveč zapleteno, da bi jih celo zavezanci izpolnili brez nehotenih napak oziroma »napačnega razumevanja obrazcev«. Poleg tega trenutno nadzor zajema več kot 16 tisoč zavezancev, zato KPK zaradi omejenega števila zaposlenih zelo težko sploh izvaja nadzor nad poročanjem. Neverjetno, to so res Butale. V ihti nadzorovati premoženje na tisoče zavezancev je šla Slovenija tako daleč, da je dejansko onemogočila učinkovit nadzor tistih na najbolj izpostavljenih položajih. Nesmiselno bi bilo krivdo za to naprtiti (zgolj) KPK. Ostane nam samo to, česar niti vodilni v SDH in DUTB ne morejo skriti pred javnostjo, saj so podatki o (zgolj) tistih njihovih nepremičninah, kjer imajo stalno prebivališče, javno dostopni. Objavljamo podatke, kje so prijavljeni ter o nepremičninah – hišah in stanovanjih – iz evidenc Gursa in zemljiške knjige. Velja poudariti: zakonodaja jim trenutno res ne nalaga razkrivanja podatkov v javnosti, vendar jim tega niti noben zakon ne prepoveduje. Odločitev in odgovornost do javnosti je njihova.
Igor Kržan (predsednik uprave SDH) je prijavljen v Štefanu pri Trebnjem v leta 2012 zgrajeni hiši katere solastnika sta z Janjo Kos Kržan. Po evidenci Gursa je vredna 230.928 evrov, z 273 kvadratnimi metri uporabne površine. Na hišo je vpisana hipoteka za terjatev 100 tisoč evrov v korist NLB.
Andrej Božič (član uprave SDH), je prijavljen na naslovu na Vodnikovi cesti v Ljubljani. Lastnik hiše je firma BB investicije za upravljanje nepremičnin, katere lastnika sta Andrej Božič in Ksenija Špiler Božič. Vrednosti leta 1928 zgrajene hiše ni vpisane pri Gursu. Eno stanovanje v hiši je veliko 230 kvadratnih metrov, drugo 101 kvadratni meter.
Boštjan Koler (član uprave SDH) živi na Tisnikarjevi ulici v Ljubljani v eni izmed vrstnih hiš. Vrednost hiše je po Gursovi oceni 288 tisoč evrov. Zgrajena je bila leta 2003, velika je 146 kvadratnih metrov. Poleg njega je polovična lastnica Katarina Koler.
Karmen Dietner (predsednica nadzornega sveta SDH) živi v hiši v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani, po Gursu vredni 298 tisoč evrov, zgrajena je bila leta 1998, uporabne površine je 245 kvadratnih metrov. Poleg Dietnerjeve je polovični solastnik Matija Majcenovič.
Duško Kos (namestnik predsednice nadzornega sveta SDH) živi v hiši v Dolu pri Ljubljani, vredni 161.631 evrov. Je edini lastnik. Hiša je bila zgrajena leta 2007, ima 295 kvadratnih metrov uporabne površine. Na hiši je hipoteka za terjatev 30 tisoč evrov v korist Banke Celje.
Damjan Belič (član nadzornega sveta SDH) ima naslov v večji hiši v ljubljanski Rožni dolini. Zgrajena je bila leta 1971, pred 13 leti sta bili obnovljeni fasada in streha. Uporabne površine je 370 kvadratnih metrov, po Gursovi oceni je vredna 504.079 evrov. Lastnika sta Janez in Miroslava Belič (rojena 1939 in 1943).
Matej Pirc (glavni izvršni direktor DUTB) živi v Kranju v štiristanovanjski stavbi. Poleg njega je polovična lastnica 116 kvadratnih metrov velikega stanovanja (ima tudi 88 kvadratnih metrov veliko teraso) Irena Pirc. Po Gursu je vredno 230.068 evrov, zgrajeno 2014.
Bojan Gantar (izvršni direktor DUTB) živi v Žireh v hiši iz leta 1986. Solastnika sta z Gordano Gantar. Na hiši je hipoteka za terjatev 100 tisoč evrov v korist Sberbanke. GURS jo vrednoti na 144.936 evrov, uporabne površine je 197 kvadratnih metrov.
Andraž Grum (izvršni direktor DUTB) ima stanovanje v stolpnici v ljubljanski soseski Fužine.
Aleksander Lozej (neizvršni direktor DUTB) ima naslov na Kopališki ulici v Izoli v hiši z dvema stanovanjema. Njegovo ima uporabno površino 114 kvadratnih metrov, Gurs ga je ocenil na 121.928 evrov. Je edini lastnik.
Mitja Križaj (neizvršni direktor DUTB) živi na Tehovnikovi ulici v Medvodah v hiši z uporabno površino 181 kvadratnih metrov. Zgrajena je bila leta 2012, Gurs jo ocenjuje na 264.919 evrov. Na nepremičnini je hipoteka za terjatev 300 tisoč evrov v korist banke Intesa Sanpaolo. Je edini lastnik.
Tomaž Besek (neizvršni direktor DUTB) živi v Kamniku v hiši, zgrajeni leta 1920, fasada je bila obnovljena pred tremi leti. GURS jo vrednoti na 66.896 evrov. Uporabne površine je zgolj 50 kvadratnih metrov. Polovična lastnica je Barbara Besek.
Marko Tišma (neizvršni direktor DUTB) živi v Rogaški Slatini v hiši, katere lastnica je Brigita Tišma. Zgrajena je bila leta 2007, ima 196 kvadratnih metrov uporabne površine. Po mnenju Gursa je vredna 145.531 evrov. Na hiši je hipoteka za terjatev 79.166 evrov v korist Banke Celje.
