Alenka Jovanović je pri pregledu poznoantične plasti na Ulici Mirana Jarca v Črnomlju našla zlati kovanec, ki spada v čas pozne antike, ko je bilo krščanstvo že uradna vera rimskega imperija, in nosi tudi temu primerno simboliko, je sporočil Janez Weiss, univ. dipl. zgodovinar.
»Preliminarna terenska ocena je, da gre za kovanec tipa tremissis (»tretjinec«), ki pomeni tretjino denarne enote. Polni zlati kovanec solidus je namreč imel težo 4,5 g zlata, tremissis pa okoli 1,5 g. Tovrstni kovanci so prišli v plačilni promet ob koncu 4. stoletja n. št. za časa cesarja Teodozija (I.) Velikega (379–395) in so obstali v uporabi še stoletja po propadu rimskega cesarstva. Na sprednji strani (avers) je po klasičnem rimskem vzoru upodobljen cesar s tiaro, okoli katerega se vije težko berljiv napis. Očitna je začetna formula DN (D[ominus] N[oster]), »Naš gospod«, kateri sledi izjemno težko berljivo ime vladarja. Zdi se, da beremo črke LIBSEV, kar bi pomenilo LIB[ius] SEV[erus], ime rimskega cesarja med leti 461 in 467, vendar to ni gotovo. Napis se zaključi s formulo AVG (AVG[ustus]), »prevzvišeni«, kar je vladarski naziv. Osrednje polje zadnje strani (revers) zajema križ, okoli katerega je lovorjev venec, spodaj pa napis COMOB, ki pomeni COM[itatus] OB[ryziacum], in označuje novce kovane iz čistega zlata v cesarski kovnici oziroma na cesarskem dvoru,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot poudarja Weiss, gre za izjemno zanimivo in dragoceno najdbo, ki priča o arheoloških bogastvih Črnomlja in širše Bele krajine. »Ta poznoantični kovanec se pridružuje izjemno pomembni najdbi na Pezdirčevi njivi pod Kučarjem, kjer je dr. Lucija Grahek odkrila keltski zlatnik iz 4. stoletja pr. n. št. Arheologija Bele krajine tako vedno znova preseneča in ponuja izjemne najdbe, ki jih še bo potrebno umestiti v zgodovino dežele,« je še dodal.
Izkopavanja na Ulici Mirana Jarca v Črnomlju pod vodstvom Alenke Jovanović in Slobodana Olića potekajo že od spomladi 2018. Od cerkve sv. Petra, kjer je bila na območju nekdanjega mestnega pokopališča odkrita množica srednjeveških in novoveških grobov (1300–1806), pa vse do trga pri cerkvi sv. Duha, so odkrili že veliko zanimivih najdb. Ob tem je bila pridobljena tudi nova mikrotopografska podoba mesta v preteklosti, ki marsikje preseneča in dopolnjuje razumevanje razvoja Črnomlja
