Kot so navedli na pravosodnem ministrstvu, je zmotna tudi trditev, da sta policija in agencija za varnost cestnega prometa predlagali zakonske spremembe za večjo varnost na avtocestah, ministrstvo za pravosodje pa jim je nasprotovalo. Če veljavna zakonodaja ne bi dopuščala sekcijskega merjenja hitrosti, potem bi bilo nekajmesečno merjenje, ki ga je izvedel Dars, nezakonito, so sporočili z ministrstva.
Predlagali, kar je razveljavilo ustavno sodišče
Ob tem so spomnili, da sta policija in agencija za varnost cestnega prometa novembra lani podali pobudo tako za spremembo zakona o varnosti cestnega prometa, ki je v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo, kot zakona o prekrških, "vendar sta pri slednjem zgolj predlagali ureditev, kot jo je Slovenija že imela, pa jo je razveljavilo ustavno sodišče, na kar smo v svojem mnenju tudi opozorili."
"Predlog bi namreč omogočal le absolutno objektivno odgovornost lastnika vozila - brez ugotavljanja subjektivne odgovornosti dejanskega voznika. Takšna ureditev bi omogočila kvečjemu lažje oziroma hitrejše inkasantstvo glob zoper tuje pravne osebe, preventivnega učinka pa ne bi imela," so zapisali na pravosodnem ministrstvu.
Kot so pojasnili, "pravnim osebam kazenskih točk (ki so tisti vzvod prekrškovne politike, s katero se s cest v končni fazi odstrani prekrškarje) ni mogoče izrekati, dejanski storilec prekrška pa bi pod to domnevo odgovornosti lastnika vozila lahko prekrške ponavljal v nedogled." Dodali so, da je slovenska ureditev glede (subjektivne) odgovornosti za prekršek v prometu primerljiva z ureditvijo v tujini, npr. v Franciji in na Danskem.
"Ministrstvo za pravosodje podpira ukrepe za izboljšanje prometne varnosti, vendar pa na takšne trditve prvopoklicanih za zagotavljanje prometne varnosti ne more pristati - posebej, kadar predlagajo rešitve, ki jih je ustavno sodišče že zavrnilo kot protiustavne," so še zapisali.
Polom z radarji
Na Darsu so sicer pred dnevi povedali, da za zdaj še ne bodo kupili novih radarjev za sekcijsko merjenje hitrosti, ker s policijo niso dosegli dogovora glede prevzema in upravljanja sistemov. Lansko jesen objavljeni razpis so zato ustavili. Pojasnili so, da so bili v poskusni dobi projekta na avtocesti čez Trojane rezultati dobri, zato nameravajo razpis ponoviti, a še ni znano kdaj.
Na policiji projekt prav tako podpirajo in so pri njem pripravljeni sodelovati, vendar so želeli pred podpisom dogovora prek ministrstev za pravosodje in za infrastrukturo doseči spremembo prekrškovne zakonodaje s ciljem poenostavitve postopkov. Notranje ministrstvo je novembra lani namreč zavzelo stališče, da policija sisteme za sekcijsko merjenje hitrosti lahko prevzame v uporabo, ko bo zakonodaja ustrezno spremenjena.
Z opremo, ki so jo poskušali nabaviti v razpisu, je Dars želel opremiti pet odsekov na slovenskem avtocestnem križu: na štajerski avtocesti med Dramljami in Celjem ter med Vranskim in Blagovico, na dolenjski avtocesti med Grosupljem in Višnjo Goro ter na primorski avtocesti med Ljubljano in Vrhniko in med Logatcem in Ravbarkomando. Denar, ki bi se nabral iz naslova kazni, bi se stekel neposredno v proračun. Zaradi zapleta s policijo je tako usoda projekta nejasna, realizacija pa je prestavljena na neznan datum v prihodnosti.
