Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik meni, da bo moral biti vladni predlog novega zakona o varstvu osebnih podatkov v DZ deležen številnih dopolnitev, sicer "bo prišlo do znižanja že doseženih standardov varstva osebnih podatkov". Med drugim opozarja na širok krog zavezancev, ki so zunaj nadzora varstva osebnih podatkov.
nformacijska pooblaščenka je v odzivu za STA opozorila, da predlog še vedno opredeljuje "zaskrbljujoče širok krog zavezancev, ki so povsem izven nadzora varstva osebnih podatkov". "To je posebej nevarno v primeru organov kazenskega pregona, kjer je posameznik prav z vidika posegov v zasebnost posebej ranljiv in dejansko izpostavljen obsežnemu nadzoru s strani državnih organov," je zapisala.
Najbolj zaskrbljujoče po njenih navedbah je, da del zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov za organe, pristojne za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, "torej med drugim predvsem za policijo, kljub številnim pripombam informacijskega pooblaščenca ni usklajen z zahtevami direktive (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov".
"Tako med drugim še vedno ni predpisanih nekaterih obveznosti upravljavcev in obdelovalcev, ki jih zahteva direktiva oziroma so vsebine urejene drugače ali pa obstajajo nejasnosti glede uporabe posameznih členov iz drugih delov predloga. Med drugim del predloga zakona ne vsebuje določb glede roka hrambe, niti rokov za periodične preglede potrebe po hrambi, kot to zahteva 5. člen direktive, obveznosti dokumentiranja postopkov utemeljitve potrebe po podaljšanju roka hrambe, glede upoštevanja vgrajenega in privzetega varstva osebnih podatkov, zahtev glede različnih rokov hrambe za različne kategorije oseb ipd.," je opozorila Prelesnikova. Po njenem mnenju direktiva sploh ni implementirana v predlog zakona.
Predlog zakona v delu, ki ureja povezovanje uradnih evidenc in javnih knjig, po navedbah Prelesnikove ne upošteva pripomb informacijskega pooblaščenca, da lahko takšno povezovanje zbirk v praksi za posameznika pomeni resna tveganja in hud poseg v zasebnost, "predvsem pa državi omogoča ustvarjanje velikih zbirk osebnih podatkov, ki omogočajo velike posege v zasebnost".
Tudi področje prekrškov predlog po mnenju Prelesnikove ureja pomanjkljivo in nesistemsko, tako z vidika določitve nižje minimalne višine glob, kot glede jasnejše opredelitve prekrškovnih določb.
Vlada je namreč danes pripravila predlog novega zakona o varstvu osebnih podatkov in ga pošilja v obravnavo DZ po nujnem postopku. Predlog zakona sistemsko na novo ureja pravice, obveznosti, postopke, nadzorne pristojnosti in druga vprašanja obdelave ter varstva osebnih podatkov in pomeni izvajanje pravic oz. obveznosti iz evropske uredbe o varstvu podatkov, je zapisano v predlogu zakona.
