Visoka gospodarska rast je v letu 2017 prvič po osamosvojitvi prispevala k odpravi primanjkljaja v slovenskih javnih financah. Država je leto končala celo z minimalnim presežkom, znašal je 13 milijonov evrov oz. 0,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
K odpravi primanjkljaja je prispevala visoka rast prihodkov države. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Nina Stražišar iz državnega statističnega urada, so se prihodki lani povečali za 6,5 odstotka, izdatki pa za 1,9 odstotka. "S tem je Slovenija prišla v situacijo, ko je imela prihodke in izdatke skoraj izravnane," je dodala.
Slovenija je javnofinančni primanjkljaj uspešno postopno zniževala, potem ko so ga leta 2013 stroški zaradi sanacije bank potisnili celo do 15 odstotkov BDP. V letu 2017 je tako ob hkratnem občutnem povečanju prihodkov ustvarila ravnovesje med prihodki in izdatki. "Tudi zgodovinsko se je tak presežek zgodil prvič, odkar je Slovenija samostojna država," je dejala Stražišarjeva.
Medtem pa se dolg države v zadnjih letih povečuje, in sicer se je v letu 2017 povečal za 0,3 odstotka na 31,86 milijarde evrov. V deležu BDP to pomeni 73,6 odstotka, zaradi nominalne rasti BDP pa je ta številka za 6,7 odstotne točke manjša kot leta 2014.
Vraničar Ermanova: Nismo odporni, da bi ublažili negativne učinke naslednje krize
Na finančnem ministrstvu so veseli, da je Slovenija lani izravnala javne finance, potem ko je še pred tremi leti beležila presežni javnofinančni primanjkljaj. Kljub temu pa je treba javne finance še naprej upravljati odgovorno, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ob najnovejših statističnih podatkih svari pred nespametnim trošenjem.
Vendar pa proces javnofinančne konsolidacije še ni končan, je opozorila ministrica, ki opravlja tekoče posle. "Nismo še v zadostni meri okrepili odpornosti, s pomočjo katere bi lahko ublažili negativne učinke naslednje krize, kar je za Slovenijo kot izvozno usmerjeno gospodarstvo še kako pomembno," je pojasnila.
Kot je dodala, je nominalno uravnoteženje javnih financ velik uspeh, ki pa nas ne sme zaslepiti. "Država še ni dovolj dobro pripravljena na naslednjo gospodarsko krizo," je posvarila Vraničar Ermanova ter opozorila, da bomo morali čez nekaj let znova sprejemati težke odločitve, če bomo ponovili napake iz preteklosti.
Opozorilo strankam v predvolilnem času
Sama si želi temu izogniti in zagotoviti, da bomo v dobrih časih ustvarili dovolj rezerve za blaženje negativnih učinkov naslednje krize. Da je treba vztrajati na začrtani poti, nas zavezuje tudi zakon o fiskalnem pravilu, ki zahteva najmanj strukturno uravnotežene javne finance oz. strukturni presežek. Tega pa Slovenija še ni dosegla, je spomnila.
Javne finance je treba po njenem mnenju še naprej upravljati odgovorno. Javnofinančna stabilnost je namreč temelj za gospodarsko rast ter stabilno in konkurenčnejše poslovno okolje, fiskalno pravilo pa ni samo sebi namen in smo zanj odgovorni vsi. "Želela bi si, da se tega zavedajo vse politične stranke, še posebej v predvolilnem času. Podatki nikoli ne bodo tako dobri, da bi upravičevali nespametno trošenje," je še opozorila ministrica.
