»Če smo še pred dvajsetimi leti imeli več kot 1000 nezgod na leto, se je ta številka v zadnjih letih spustila krepko pod 100,« je po nesreči sporočila uprava Premogovnika Velenje. »Delo rudarjev še vedno poteka v posebnih delovnih razmerah in nekaterih dogodkov se, kljub najsodobnejši tehnologiji in opremi, žal ne da predvideti vnaprej,« so razloge za nesrečo ocenili vodilni v rudniku.
Sindikat jih postavlja na laž
Njihove trditve pod vprašaj postavlja Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES). »Odgovorni naj se ne skrivajo za posebnimi pogoji dela in naravo. Namreč, stebrni udar je posledica odkopavanja in nakopičenih napetosti v določenem delu rudniškega nahajališča. Sproščajo ga lastnosti premoga in lastnosti plasti med premogovim slojem.«
»Nesistematično odkopavanje, puščanje raznih stebrov ter približevanje odkopa starim delom so med glavnimi vzroki za stebrne udare,« sporoča SDRES. Stebrni udari torej niso igra narave, temveč povsem predvidljiv pojav, ki se ga da preprečiti oziroma omiliti s pravilnim odkopom. »Le točen čas stebrnega udara se res ne more predvideti, se pa lahko predvideva njegova večja verjetnost. S primernimi preventivnimi ukrepi bi se zagotovo lahko zmanjšale velike obsežnosti njegovih posledic, z zmanjšano intenzivnostjo odkopavanja pa njegova pogostost,« so zapisali v SDRES.
Zakaj so stebrni udari pogostejši?
Parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti pri projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj te dni sprejema osnutek poročila o svojem delu. Ena izmed njenih temeljnih ugotovitev je, da je bila cena lignitove rude postavljena prenizko. Slednje je sicer bila ključna informacija, na podlagi katere so se poslanci odločali, ali bodo podprli državno poroštvo za najem kredita, brez katerega bi projekt šestega bloka nasedel.
»Odkopavali smo tiste predele sloja, ki so bili dobro raziskani in nam jih je uspelo razbremeniti hribinskih pritiskov. Tako nam je uspelo ceno rude spraviti pod 2,5 evra na gigadžul,« je pred komisijo o načrtu odkopavanja do leta 2027 spregovoril nekdanji dolgoletni direktor PV Franc Žerdin. »Zdaj ko se je koncept življenjske dobe rudnika spremenil (podaljšana je bila do leta 2054, op. a.), ima ta velike težave. PV mora na daljše obdobje zagotavljati visoko proizvodnjo, odkopavanje pa je omejeno na področje, ki je pod velikimi geomehanskimi pritiski, zaradi česar so pogostejši stebrni udari. Rudnik mora šele ustvariti razmere, da se bo lahko začelo normalno odkopavanje, za to pa mora investirati v raziskave in opremo, tega denarja pa zdaj ni.«
