Kadar ustavno sodišče ugotovi, da je zakon v neskladju z ustavo, ga lahko razveljavi ali ugotovi njegovo protiustavnost, je uvodoma pojasnila predstavnica katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Bruna Žuber.
V konkretnem primeru je ustavno sodišče tako glede presojanih določb zakona o referendumu in ljudski iniciativi kot zakona o volilni in referendumski kampanji ugotovilo njuno protiustavnost in naložilo DZ, naj v roku enega leta ugotovljene protiustavnosti odpravi. Da bi vrhovno sodišče lahko odločilo v sodnem postopku, ki ga je prekinilo, je ustavno sodišče sprejelo tudi način izvršitve svoje odločbe in uredilo različne možne odločitve vrhovnega sodišča v referendumskem sporu.
Kot je spomnila Žuberjeva, je ustavno sodišče določilo, da mora vrhovno sodišče zavrniti Kovačičevo pritožbo, če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku ali če ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid glasovanja.
Če vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti, ki so ali bi mogle vplivati na izid glasovanja, mora pritožbi ugoditi in razveljaviti glasovanje ter odrediti novo glasovanje oziroma samo ugotoviti izid glasovanja, če se s tem nepravilnosti lahko odpravijo, je dodala.
Prekomeren poseg v pravico glasovanja
Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da sta dela zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo zato, ker vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Zakonska ureditev tako prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu, menijo ustavni sodniki.
Žuberjeva izpostavlja, da po presoji ustavnega sodišča ni skladno z ustavo, da je vlada organizator referendumske kampanje, lahko pa sodeluje v referendumski kampanji, pri čemer mora stvarno, pošteno, celovito in transparentno predstavljati dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev na referendumu.
Ustavno sodišče teh določb ni razveljavilo, saj bi to povzročilo obstoj protiustavne pravne praznine, ker položaj oziroma delovanje vlade v času referendumske kampanje ne bi bil urejen. "Čeprav ugotovitvena odločba pomeni, da protiustaven zakon ostaja v veljavi, pa je ustavno sodišče poudarilo, da mora vlada v morebitnih novih referendumskih kampanjah ravnati skladno z vsebinskimi razlogi odločbe," je poudarila.
Protiustavnost zakonske ureditve, na podlagi katere je vlada organizirala referendumsko kampanjo, tako sama po sebi še ne pomeni nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na referendumski izid, ugotovitve sodišče povzema Žuberjeva.
"Samo dejstvo, da je vlada sodelovala v referendumski kampanji in zato namenila sredstva, ni v neskladju z ustavo, bo pa vrhovno sodišče moralo presoditi, ali je pri tem vlada kot organizatorka referendumske kampanje volivce stvarno, celovito in transparentno informirala," je dodala.
Za to, da bi razveljavilo referendumsko glasovanje, bi moralo vrhovno sodišče ugotoviti ne le, da je prišlo do določene nepravilnosti, temveč da je nepravilnost takšna, da bi lahko privedla do drugačnega končnega izida glasovanja, je še dejala Žuberjeva, ki je v doktorski disertaciji obravnavala ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma.
