Podatki Evropskega indeksa uporabnikov zdravstvenega varstva (EHCI), ki spremlja kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev, kaže, da je med 35 državami Slovenija na 16. mestu z doseženimi 726 točkami od teoretično možno dosegljivih 1000 točk. V klub držav, ki so presegle 800 točk, se je sicer na podlagi zbranih podatkov uvrstilo 12. držav.
EHCI analizira zdravstvene sisteme 35 držav s pomočjo 45 indikatorjev, med drugim spoštovanja pravic pacientov, njihovo informiranost, dostopnost do zdravstva, zdravstvena oskrba in zdravila in rezultate zdravljenja.
In katere države so se najbolje odrezale na najnovejši lestvici? Nizozemska je prepričljivo in znova na prvem mestu, avtorji pa zapišejo, da so uspeli v sicer že tako dobro organiziranem zdravstvenem sistemu rešiti še nekaj težav, ki so jih pestile. Uspeh in 924 doseženih točk Nizozemske avtorji poročila iščejo tudi v tem, da se operativne zdravstvene odločitve sprejemajo predvsem med zdravniki v sodelovanju z bolniki in da so finančne ustanove ter "amaterji", med katere spadajo tudi politiki in birokrati, od teh odločitev bolj oddaljeni kot v drugih evropskih državah.
Celotno poročilo EHCI si lahko v angleščini preberete na povezavi.
Na drugem mestu je Švica z doseženimi 898 točkami, sledi Danska (864), Norveška in Luksemburg s 850 točkami, Finska (842), Nemčija (836), Belgija (832), Islandija (830), Francija (825), Avstrija (816), Švedska je leta 2013 padla iz 6. na 11. mesto, letos pa je s 786 točkami pristala na 12. mestu. Na 13. mestu je Slovaška (749 točk), sledijo pa Portugalska (747), Velika Britanija (735) in Slovenija (726). Slovenija si je pohvalo prislužila z delovanjem na področju preprečevanja hepatitisa ter obravnave sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni. Slovenija si 16. mesto deli s Češko (726), sledijo Španija (695), Estonija (691), Italija in Srbija (obe 673 točk).
Velik padec pa je doletel Hrvaško, ki je v primerjavi z letom 2016 na lestvici padla za sedem mest, in v letu 2017 zasedla šele 26. mesto. Zaostala je tudi za vsemi državami, ki so tvorile nekdanji skupno državo.
V Sloveniji ostaja ena od večjih težav dostopnost oziroma čakanje bolnikov na zdravstvene storitve. Na tem mestu je tudi za slovenski zdravstveni sistem zanimiva ugotovitev avtorjev, ki so na podlagi dolgoletnih preučevanj, kot zapišejo, nedvomno zaključili, da v sistemih s tako imenovanimi "čuvaji" oziroma zdravniki na primarni ravni, ki bolnike napotijo do specialistov, čakalne vrste so. Kar se zdi na prvi pogled nelogično in čemur pogosto nasprotuje tudi splošno razširjeno mnenje.
Podatki, ki jih že vrsto let analizira EHCI, pa so jasni: neposreden dostop do specialistov ne pomeni povečanega dotoka bolnikov k specialistom in posledično oteženega dostopa do njih. Kot rečeno, analiza namreč kaže, da se čakalne dobe pojavljajo predvsem v zdravstvenih sistemih, kjer bolnike do specialistov pošiljajo s primarne ravni.
