"Glede na dosedanjo raznolikost odločitev sodišč tudi najnovejša sodba višjega sodišča potrjuje že znano stališče združenja, da je za reševanje spora primerna samo individualna obravnava, saj ima vsak primer lastne okoliščine, ki jih treba upoštevati in proučiti," so povedali v Združenju bank Slovenije.
Ljubljansko višje sodišče je konec decembra ugodilo enemu od posojilojemalcev v zahtevku za ničnost posojilnih pogodb v frankih. Sodba je pravnomočna in pomeni, da bo moral ta banki vrniti razliko med prejetimi sredstvi in že odplačanimi obroki posojila ter da ga pogodbene ali zamudne obresti ne bremenijo.
"V praksi to pomeni, da mora pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi te pogodbe prejela. Kreditojemalec banki znesek kredita, ki ga je najel, banka pa njemu seštevek vseh anuitet, ki ji jih je do odločitve sodišča plačal," je pojasnil odvetnik Aleš Majcenovič.
Dodal je, da gre v tem primeru za istovrstne terjatve, zato se zneska pobotata in mora tista stran, ki je drugi plačala manj, vrniti razliko. Banka pa je v tem primeru tudi dolžna zbrisati hipoteko, tako da je kreditojemalec prost vseh obveznosti do banke iz tega kredita.
Banke so bile seznanjene s tveganji
Po pisanju Dnevnika in Siola gre za primer najema posojila pri banki Sparkasse v začetku leta 2008, torej po letu 2005, ko je Banka Slovenije prvič opozorila na pričakovano spremembo vrednosti franka. Zato so bile banke po ocenah višjega sodišča seznanjene s tveganji in bi jih morale dovolj jasno predstaviti tudi komitentom.
Po mnenju sodišča ni dovolj, če je banka komitenta s tem seznanila, saj bi mu morala pomagati razumeti, kaj konkretno pomeni sprememba tečaja. Sparkasse se s sodbo ne strinja in jo lahko izpodbija na vrhovnem sodišču. Imela pa naj bi tudi možnost, da toži komitenta in poskuša dobiti več kot vrnitev glavnice, sta navedla medija.
"Če je pogodba nična, mora stranka vrniti, kar je prejela, poleg tega pa še višino prejete koristi," pa je za Dnevnik opozoril profesor na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart. Stranka svojega denarja ni imela, potrebovala je tujega in njena korist je verjetno neka povprečna obrestna mera, ki se je za takšne kredite zaračunavala, je pojasnil.
V Združenju Frank so z izidom te zgodbe zelo zadovoljni in so ocenili, da se bo s to sodbo oblikovala sodna praksa, ki ji bodo sledila sodišča tudi v drugih primerih. Ob tem pa vseskozi pozivajo k sprejetju zakona, saj menijo, da je problematika sistemske narave in bi jo bilo treba reševati na ravni države z zakonom. Povedali so še, da so v primeru posojil v švicarskih frankih posojilojemalci vložili okrog 80 tožbenih zahtevkov, to število pa se povečuje iz dneva v dan. V dveh zadevah čakajo na sodbo vrhovnega sodišča, v eni izvršilni zadevi pa na sodbo ustavnega sodišča.
Predlog zakona, ki so ga pripravili, so v DZ tik pred koncem lanskega leta vložili nepovezana poslanca Janko Veber in Andrej Čuš, poslanci Levice ter Zvonko Lah in Iva Dimic iz NSi. A ostaja odprto, ali bo v mandatu te vlade sprejet, saj bo imel DZ v njem le še tri plenarna zasedanja, predlog zakona pa bo, ko bo DZ nanj dobil mnenje Evropske centralne banke (ECB), šel skozi obravnavo po rednem postopku.
V združenju bank so mnenja, da iz najnovejše odločitve višjega sodišča ni mogoče sklepati ali vedeti, da bo takšnih odločitev več. Navedli so namreč, da je isto sodišče doslej na to temo odločilo v treh primerih. Enkrat je odločilo v korist banke, enkrat v korist posojilojemalca, enkrat pa je zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.
Po njihovem ne gre za sistemski problem. "Skupna izpostavljenost domačih bank do nebančnega sektorja v frankih je bila leta 2016 nekaj več kot dva odstotka in se je do konca lanskega leta še zmanjšala," so izpostavili. Ob tem so bili motivi in položaji kreditojemalcev različni, "bistvenih razlik med deležem kreditojemalcev posojil v frankih in posojil v evrih, ki imajo težave z odplačevanjem kredita, pa ni", so dodali v združenju bank.
